Finančni ministri soglasno podprli pomoč Irski

Finančni ministri držav članic EU so na današnjem srečanju v Bruslju dosegli dogovor o mednarodni finančni pomoči Irski v višini 85 milijard evrov, je po srečanju sporočil pristojni evropski komisar Olli Rehn. Ministri so podprli tudi predlog o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma za območje evra.

V skladu z dogovorom je 35 milijard evrov namenjenih za krepitev irskega bančnega sistema. Od tega bo šlo deset milijard za takojšnje ukrepe dokapitalizacije, 25 milijard pa je preventiva v podporo bančnemu sektorju. Preostalih 50 milijard je namenjenih za pokritje potreb proračunskega financiranja.

Polovico ukrepov v podporo bančnemu sektorju, torej 17,5 milijarde evrov, bo financirala Irska sama. Preostalih 67,5 milijarde evrov v okviru paketa za Irsko pa je zunanje pomoči, ki je razdeljena na tretjine. Eno tretjino, torej 22,5 milijarde evrov, bo prispeval Mednarodni denarni sklad, preostali dve, torej 45 milijard evrov, pa Evropska unija.

Od evropskega prispevka gre ena tretjina, torej 22,5 milijarde evrov, iz mehanizma, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna Evropske unije, druga tretjina pa delno iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost, ki v treh letih predvideva do 440 milijard evrov poroštev, delno pa iz bilateralnih prispevkov Velike Britanije, Švedske in Danske.

Od te tretje tretjine bodo države iz območja evra prispevale 17,7 milijarde evrov, Velika Britanija 3,8 milijarde evrov, Švedska 0,6 milijarde evrov, Danska pa 0,4 milijarde evrov, še piše v skupni izjavi.

Irska vlada je za pomoč zaprosila 22. novembra. Finančna pomoč bo dodeljena na podlagi programa, o katerem so se irske oblasti izpogajale z Evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim skladom v sodelovanju z Evropsko centralno banko.

Program pomoči temelji na treh stebrih: takojšnja krepitev in celostna preobrazba bančnega sistema, ambiciozni fiskalni ukrepi za obnovitev fiskalne vzdržnosti, vključno z odpravo prekomernega javnofinančnega primanjkljaja do leta 2015, ter reforme za krepitev rasti, še posebej na trgu dela, vključno z varovanjem socialnega položaja irskih državljanov.

Glavni elementi političnih pogojev v zameno za finančno pomoč, o katerih so se ministri dogovorili danes, bodo vključeni v sklepe evroskupine in vseh finančnih ministrov Unije, ki jih bodo ti sprejeli 6. in 7. decembra, še piše v skupni izjavi.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je sicer pojasnil, da bo morala Irska v zameno za pomoč reformirati svoj bančni sistem, tako da bo učinkovitejši in manjši. Poleg tega bo izvedla posebne stresne teste za svoje banke in spremenila bančno zakonodajo.

Evroskupina bo sicer tudi hitro preučila potrebo po uskladitvi financiranja za Grčijo in Irsko. Po nekaterih navedbah naj bi obema državama dali 7,5 leta časa, da povrneta pomoč. Obrestno mero za Irsko bodo natančno določili prihodnji teden. Komisar Rehn je povedal, da bo okoli šest odstotkov, po nekaterih navedbah naj bi znašala 5,8 odstotka.

Podrobnosti o kriznem mehanizmu še niso znane

Evroskupina se je sicer dogovorila tudi o nekaterih elementih stalnega mehanizma za zagotavljanje finančne stabilnosti. O vzpostavitvi tega mehanizma so se konec oktobra dogovorili voditelji Unije, podrobnosti pa bodo predvidoma opredelili na decembrskem srečanju, ko naj bi bilo tudi jasno, kakšne "omejene" spremembe Lizbonske pogodbe so potrebne za to.

Evroskupina je v izjavi zapisala, da bo stalni krizni mehanizem temeljil na triletnem instrumentu za finančno stabilnost, ki zagotavlja pakete finančne podpore članicam območja evra pod strogimi pogoji. O vsoti za ta mehanizem ni želel govoriti nihče, se je pa veliko držav zavzelo za to, da bi bila čim večja.

V tem stalnem mehanizmu bo sodeloval tudi zasebni sektor, kar so se oktobra dogovorili že voditelji članic Unije. V skladu z današnjo izjavo evroskupine bo zasebni sektor v stalnem mehanizmu sodeloval glede na posamezen primer, v skladu s politikami Mednarodnega denarnega sklada.

Bosta sledili Portugalska in Španija?

Ob dogovoru o pomoči Irski so se danes pojavila tudi vprašanja, ali bosta kmalu sledili Portugalska in Španija. V Bruslju so danes vsi zatrjevali, da državi izvajata ustrezne ukrepe s ciljem, da se to ne bi zgodilo.

Z dogovorom o pomoči Irski je dejansko prvič aktiviran triletni mehanizem za finančno stabilnost, ki predvideva do 440 milijard evrov poroštev državam v območju evra v težavah. Slovenija je sicer poleg Belgije edina med državami v območju evra, ki še ni končala vseh notranjih postopkov za sodelovanje v tem mehanizmu; čaka namreč na presojo ustavnega sodišča.

Zasedanj v Bruslju se je udeležil tudi minister za finance Franc Križanič, ki pa izjave za medije ni dal. Predvidoma jo bo podal v ponedeljek v Ljubljani.