
Vlade ima sedaj proste roke pri odločanju o nujnosti, času, trajanju in obsegu posredovanja turških sil v tujini. Dve opozicijski islamistični stranki, ki imata v 550-članskem parlamentu 100 poslancev, sta v razpravi nasprotovali predlaganemu odloku. Turški obrambni minister Sabahatin Čakmakoglu je sicer že prej povedal, da Turčija od zveze Nato ni dobila formalne zahteve po sodelovanju turške vojske, je pa predlog odloka podprl kot preventivni ukrep.
Turške sile naj bi štele največ 300 mož, sestavljale pa bi jih enote, ki so posebej izurjene za boj proti terorizmu, je poročal turški časnik Cumhuriyet. Enote naj bi imele nalogo uriti pripadnike afganistanskega opozicijskega Severnega zavezništva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Turčija, edina muslimanska članica zveze Nato, je ZDA v protiterorističnem boju na voljo že dala svoj zračni prostor, vojaške baze in obveščevalne podatke o Afganistanu.
Za odlok je glasovalo 319 poslancev, 101 je bil proti, dva pa sta se vzdržala.

Berlusconijeva desnosredinska koalicija, ki ima večino v obeh domovih italijanskega parlamenta, je po poročanju nemške agencije DPA glasovala za predlog vlade, ki je izrazila pripravljenost nadaljevati boj proti terorizmu na strani ZDA v skladu s petim členom Washingtonske pogodbe. Proti predlogu vlade so glasovali italijanski zeleni in komunisti, poslanci Demokratične levice in zmernega gibanja Marjetica pa so se glasovanja vzdržali.
Desnosredinska koalicija si je do konca prizadevala najti skupno stališče z opozicijo. Da bi omogočili pogajanja med različnimi skupinami, so pogosto prekinili razpravo. Med glasovanjem so pred parlamentom v Rimu sinoči potekale demonstracije proti napadom ZDA na talibanske cilje v Afganistanu.