26 tisoč ljudi. Toliko jih je lani umrlo na cestah v Evropski uniji. Preveč. Poleg tega je bilo 135 tisoč ljudi hudo poškodovanih. Med njimi so moški, ženske in otroci, ki nikoli več ne bodo živeli, kot so pred usodnim dogodkom. Družbeni stroški (rehabilitacija, zdravstveno varstvo, materialna škoda itd.) smrtnih žrtev in poškodb se ocenjujejo na vsaj 100 milijard evrov, piše v poročilu o varnosti evropskih cest, ki so ga danes objavili na prometnem resorju Evropske komisije pod vodstvom Violete Bulc.
Pa vendar so evropske ceste najbolj varne na svetu. V povprečju je bilo leta 2015 na milijon prebivalcev 51 mrtvih. V ZDA beležijo 106 mrtvih na milijon prebivalcev, globalno pa jih je kar 174.
Število smrtnih žrtev cest v povezavi se je med leti 2001 in 2010 skoraj razpolovilo, padlo je za 43 odstotkov. In to kljub vse gostejšemu prometu, piše v poročilu. Po letu 2010 pa se je zmanjšalo še za nadaljnjih 17 odstotkov. A to je premalo. Cilj je namreč do leta 2020 razpoloviti tako število mrtvih kot število težko poškodovanih v primerjavi z letom 2010.
Zaskrbljujoče je tudi, da uspešnim letom, ko je število žrtev upadalo sorazmerno hitro, sledi stagnacija. Tako se prometna varnost v zadnjih treh letih skoraj ni spremenila, lani je bilo žrtev celo več kot leto prej. "Vsaka smrt ali resna poškodba je preveč. V zadnjih desetletjih smo dosegli izjemne rezultate pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah, trenutna stagnacija pa je zaskrbljujoča," je komentirala komisarka Violeta Bulc in države pozvala, naj naredijo več za boljšo varnost ljudi na cesti. "To morda stane, vendar so stroški zanemarljivi v primerjavi s 100 milijardami evrov družbenih stroškov smrtnih žrtev in poškodb v prometnih nesrečah," je dodala.
Najbolj varne so glede na število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev ceste na Malti, na Švedskem, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Danskem. Najslabše pa so se odrezale Bolgarija, Romunija, Latvija, Litva in Hrvaška. Slovenija je zdrsnila na 16. mesto.
Katere ceste so najbolj varne?
Najmanj možnosti imate, da se ponesrečite na avtocestah. Na njih je umrlo sedem odstotkov vseh žrtev cest. Za 38 odstotkov so bile usodne ceste na urbanih območjih, za 55 odstotkov pa na ruralnih.
Polovica žrtev je pešcev, kolesarjev in motoristov. Zelo so ogroženi mladi, stari od 15 do 24 let. Predstavljajo 11 odstotkov prebivalstva in kar 16 odstotkov žrtev cest. Se je pa število žrtev med mladimi vozniki v zadnjih letih zmanjšalo skoraj za tretjino. Poleg mladih so pogoste žrtve nesreč tudi starejši. Statistika še pravi, da so kar trije od štirih umrlih moški.
Večina ukrepov za varnost prometa se izvaja na lokalni in državni ravni, nekaj pa je mogoče narediti tudi na ravni EU, pravijo na komisiji. K manj objestnemu obnašanju voznikov na cestah v drugih državah naj bi, na primer, prispevala zakonodaja, ki omogoča, da ti kazni za prometne prekrške iz tujine sledijo domov.
V Bruslju veliko stavijo tudi na tehnološki napredek, zaradi katerega se je varnost vozil v zadnjem desetletju zelo povečala. V Sloveniji kot prvi od držav članic EU tudi že deluje sistem eCall, ki omogoča, da avto v primeru nesreče sam pošlje klic na pomoč. V drugi polovici tega leta pa namerava komisija upeljati tudi načrt za uvedbo tako imenovanih kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov. Ti bodo omogočali dvosmerne komunikacije med vozili, s cestno infrastrukturo in znotraj nje. Vozila se bodo opozarjala neposredno med seboj (npr. pri zaviranju v sili) ali prek infrastrukture (npr. bližnje delo na cesti), so pojasnili na komisiji.
Nekaj dejstev
Vsako leto v prometnih nesrečah po svetu umre 1,25 milijona ljudi, 3400 na dan. Najmanj žrtev računano na milijon prebivalcev je na evropskih, največ pa na afriških cestah.
90 odstotkov smrtnih žrtev je v revnih državah, čeprav imajo le približno polovico vseh avtomobilov na svetu.
Polovica žrtev je pešcev, kolesarjev in motoristov.
Prometne nesreče so najpogostejši vzrok smrti med mladimi od 15 do 29 let.
Ocenjujejo, da je v nesrečah vsako leto poškodovanih med 20 in 50 milijonov ljudi.
(Povzeto po poročilu WHO o varnosti na cestah, objavljenem oktobra 2015.)
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.