'Industrijska revolucija je bila zgodba 100 milijonov ljudi, to pa je zgodba milijarde'

Zaradi hitre rasti držav v razvoju se je v svetu močno zmanjšala stopnja ekstremne revščine, ustvarila je nov srednji razred, Brazilija, Kitajska in Indija pa bodo v bližnji prihodnosti prehitele najbogatejše države na svetu, v letnem poročilu ugotavlja Program ZN za razvoj (UNDP).

Poročilo izpostavlja "dramatično prerazporeditev globalne gospodarske moči" in napoveduje, da bodo Brazilija, Kitajska in Indija skupaj po bruto domačem proizvodu do leta 2020 prehitele ZDA, Kanado, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo.

Najosupljivejše spremembe so se zgodile na južni polobli, kjer je rast življenjskega standarda "brez primere". "Nikoli v zgodovini se življenjski pogoji in pričakovanja tolikšnega števila ljudi niso spremenili tako dramatično in tako hitro," so povedali ob prestavitvi poročila v Ciudad de Mexicu.

Kitajska in Indija sta podvojili bruto domači proizvod v manj kot 20 letih, kar je dvakrat hitreje kot Evropa in Severna Amerika med industrijsko revolucijo.

Na svetu vse manj revnih, vse več pripadnikov srednjega razreda

Delež ljudi, ki živijo v ekstremni revščini, se je s 43 odstotkov v letu 1990 zmanjšal na 22 odstotkov v letu 2008. Samo na Kitajskem se je nad mejo revščine povzpelo 500 milijonov ljudi, ugotavlja poročilo.

Število ljudi, ki živijo z manj kot 1,25 dolarja na dan, se je prepolovilo, s čimer je bila izpolnjena ena glavnih nalog razvojnih ciljev tisočletja.

Delež južne poloble v svetovnem srednjem razredu se je v obdobju od leta 1990 do leta 2010 povečal s 26 na 58 odstotkov. Do leta 2030 bo več kot 80 odstotkov pripadnikov srednjega razreda živeli južno od ekvatorja.

"Industrijska revolucija je bila zgodba morda 100 milijonov ljudi, to pa je zgodba milijarde ljudi," je ponazoril glavni avtor poročila Khalid Malik.

Tudi države v razvoju čakajo podobni dolgoročni izzivi kot razvite države – od staranja prebivalstva do okoljskih vprašanj in socialne razslojenosti. Neukrepanje proti podnebnim spremembam bi lahko ustavilo ali celo obrnilo razvojni napredek v najrevnejših državah sveta in tri milijarde ljudi pahnilo v ekstremno revščino, če ne bodo preprečili okoljskih katastrof, opozarja poročilo UNDP.