Na Portugalskem so se končale predsedniške volitve, na katerih bo - predvsem po zaslugi razklane levice in naraščajočega gospodarskega pesimizma - skoraj zagotovo slavil nekdanji konservativni premier Anibal Cavaco Silva. Edino vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali mu bo uspelo že v prvem krogu zbrati več kot 50 odstotkov glasov, ali pa se bo moral v drugem krogu 12. februarja spopasti z najboljšim od preostalih petih kandidatov.
Medtem ko obe glavni desni stranki - Socialdemokratska stranka (PSD) in manjša Ljudska stranka (PP) - na volitvah nastopata enotno in podpirata Cavaca Silvo, je portugalska levica tokrat povsem razklana.
Vladajoča Socialistična stranka (PS) sedanjega premiera Joseja Socratesa je razdeljena med dvema kandidatoma: 82-letnim nekdanjim premierom in dvakratnim predsednikom Mariom Soaresom ter 69-letnim dolgoletnim poslancem socialistov Manuelom Alegrejem, ki sicer nastopa kot neodvisni kandidat. Na levici poleg tega nastopajo še voditelj komunistov Jeronimo de Sousa, univerzitetni profesor in soustanovitelj skrajno levega Levega bloka (BE) Francisco Louca ter Antonio Pereira, odvetnik in voditelj precej obrobne Komunistične stranke portugalskih delavcev.
Predsedniški položaj velja na Portugalskem za precej vidnega in vplivnega, čeprav so dejanska pooblastila in naloge predsednika predvsem ceremonialna. Vendarle pa ima pravico razpustiti parlament in vložiti veto na sprejete zakone. Poleg tega razpiše splošne volitve in na osnovi volilnih rezultatov imenuje premiera.
