Poskus državnega udara po smrti predsednika

Novico o smrti Lansane Conteja, ki je državo 24 let vodil s trdo roko, je na državni televiziji sporočil predsednik gvinejskega parlamenta Aboubacar Sompare. Znano je bilo, da je bil Conte sladkorni bolnik in verižni kadilec, vendar je vlada nedavno poslabšanje njegovega zdravja zanikala.

Gvinejski premier Ahmed Tidiane Souare je nemudoma razglasil 40 dni žalovanja, predsednik parlamenta pa je vrhovno sodišče prosil, naj uradno razglasi, da je predsedniško mesto prazno, kar pomeni, da morajo biti v 60 dneh pripravljene predsedniške volitve. V skladu z ustavo naj bi bil Sompare imenovan za začasnega predsednika.

Razpustili vlado in ukinili ustavo?

Le nekaj ur po objavi novice o Contejevi smrti je skupina vojaških častnikov, ki se je poimenovala Narodni svet za demokracijo, po radiu sporočila, da je ukinila ustavo in razpustila vlado. Kot je pojasnil poveljnik Moussa Dadis Camara, naj bi se namreč izkazalo, da civilne oblasti niso sposobne reševati krize, v kateri se je znašla država.

Pozneje je sicer premier Souare zavrnil trditve o izvedbi državnega udara in Gvinejcem zatrdil, da vlada ni bila razpuščena in da normalno funkcionira. "Ne poznam teh ljudi, ki so govorili (o državnem udaru). Prepričan sem, da bodo razumni. Niso uporabili sile," je dejal premier in vse, še posebej pa vojsko, pozval k spoštovanju ustave.

Afriška unija (AU) je izrazila zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v Gvineji in napovedala, da bo najpozneje v sredo v Adis Abebi potekalo izredno zasedanje Sveta AU za mir in varnost (CPS) na to temo.

"Če se bo izkazalo, da je bil izvršen državni udar, bo to očitna kršitev ustave in afriških zakonov, ki neustavno spremembo vlade izrecno prepovedujejo," je sporočil komisar AU za mir in varnost Ramtane Lamamra. Kot je dodal, je predsedujoči AU Jean Ping Sompareju, ki naj bi začasno prevzel vodenje Gvineje, že izrazil podporo.

Nekdanji kolonizatorji obsodili poskus udara

Na dogajanje se je odzvalo tudi francosko predsedstvo EU. "Pozivamo vse politike ter civilne in vojaške institucije, da spoštujejo ustavna pravila in zagotovijo mirno tranzicijo s ciljem hitre izvedbe svobodnih in transparentnih volitev," je dejal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Eric Chevallier.

V imenu Francije kot nekdanje kolonialne sile v Gvineji je Chevallier obsodil poskus neznanega števila vojakov, da Contejevo smrt izkoristijo za strmoglavljenje civilne vlade. Chevallier je sicer ocenil, da glede na informacije, ki jih imajo, poskus državnega udara ni uspel in da nadzor v Gvineji ostaja v rokah legitimnih oblasti.

Kdo je bil Conte?

Conte je oblast prevzel z državnim udarom leta 1984, teden dni po smrti prvega predsednika Ahmeda Sekouja Toureja, ki je Gvinejo vodil od razglasitve neodvisnosti leta 1958. Conte se je kmalu utrdil kot edini vodja vojaške hunte in opustil Tourejev revolucionarni socialistični program, a je podobno kot njegov predhodnik zatiral opozicijo. Leta 1993 je uvedel civilno oblast in zmagal na prvih večstrankarskih predsedniških volitvah. Na položaj je bil znova izvoljen leta 1998 in 2003, vendar opozicija ni priznala izidov.