Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je ob 11. septembru, mednarodnem dnevu miru, izdal poslanico, v kateri je spomnil, da je Generalna skupščina praznik od letos razglasila tudi za dan svetovnega premirja in nenasilja. Pobudo, ki spominja na antične olimpijske igre, ko so v času tekmovanj ustavili vse vojne, sta predstavili Velika Britanija in Kostarika. Annan je poudaril, da bo ta ukrep tam, kjer bo spoštovan, imel praktične učinke. Ko so spopadi ustavljeni, lahko zdravstvene in razvojne službe varno in v miru ponudijo svoje usluge, ki so življenjskega pomena za civilne žrtve konfliktov. Po Annanovem mnenju tudi en sam dan prekinitve spopadov daje dober temelj za nadaljnja prizadevanja za trajni mir.
Mednarodni dan miru je dan, ko si skušamo predstavljati svet, precej drugačen od tega, ki ga poznamo. Skušamo si predstavljati udeležence spopadov, kako polagajo svoje orožje in gladijo spore s pogovorom. Skušamo si predstavljati, da vse vlade poslušajo in izpolnjujejo voljo ljudstva. Skušamo si predstavljati, da se sovraštvo spremeni v spoštovanje, nestrpnost v razumevanje in neznanje v znanje. In skušamo si predstavljati, kako se vzroki spopadov - revščina, potiskanje na obrobje in pohlep - umikajo razvoju in pravičnosti. To delamo zato, ker brez vizije ali sanj v našem svetu ne more priti do napredka. Mednarodni dan miru izvira iz takšnih sanj. Pred 20 leti ga je proglasila Generalna skupščina na pobudo Kostarike. Na današnji dan miru si upajmo predstavljati svet brez spopadov in nasilja. Izkoristimo priložnost za trajni mir iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler ne bo vsak dan dan miru, je zapisano v Annanovi poslanici.
Generalna skupščina Združenih narodov pa uradno odpira 56. letno zasedanje z izvolitvijo novega predsednika.
Dosedanji predsednik, Finec Harri Holkeri, je ob slovesu predstavil svoje poglede na opravljeno v zadnjih 12 mesecih, generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je objavil poročilo o delu ZN, v katerem je poudaril, da se morajo med pripravami na soočenje z novimi izzivi trdno držati ustanovnih načel. Plenarno zasedanje 56. Generalne skupščine z nastopi državnih voditeljev, med katerimi bosta tudi ameriški predsednik George Bush in slovenski Milan Kučan, se bo uradno začelo 24. septembra.Generalna skupščina (GS) je 55. zasedanje sklenila z dokumentom glede reforme Varnostnega sveta, kjer kljub poskusom pozitivnega gledanja na dosedanji potek pogajanj ni mogla skriti dejstva, da se glede tega vprašanja ni spremenilo nič bistvenega. Reforma Varnostnega sveta (VS) je popolnoma odvisna od stalnih članic, ki imajo pravico veta, zato so mnenja "navadnih" držav obrobnega pomena. V svetu po koncu hladne vojne in skoraj šest desetletij po drugi svetovni vojni svetovna varnostna vprašanja še vedno rešujejo njeni zmagovalci, čeprav je svet danes drugačen kot leta 1945.Tako kot se ZDA in druge jedrske sile niso pripravljene odpovedati svojim zalogam orožja za množično uničevanje, tako se tudi stalne članice - prav tako jedrske sile, niso pripravljene odpovedati pravici veta. Določena mera soglasja sicer obstaja glede potrebe po razširitvi članstva VS, tudi stalnega, vendar pa peterica velikih veta ni pripravljena deliti z morebitnimi novimi članicami. Razprava glede veta se sploh še ni resno začela, je poudaril odhajajoči predsednik Holkeri. V mednarodni skupnosti velja megleno soglasje, da sta si pravico v klubu velikih zaslužili Nemčija in Japonska, ki prispevata sorazmerno največ v proračun ZN, vendar pa si med velike želi tudi Italija, kar je zadeve dodatno zapletlo. Vsaj en stalni sedež si želi tudi afriška celina, kjer sta izstopajoči kandidatki Egipt in Južna Afrika, v Aziji vsaj Indija, ki si je sicer možnosti pokvarila z eksplozijo jedrske bombe leta 1998, stalnega sedeža v VS pa se ne bi branila niti Brazilija, kot predstavnica skupine latinskoameriških držav.Generalna skupščina se je med 55. zasedanjem ukvarjala s številnimi svetovnimi problemi, pri čemer dela ni dokončala, ampak ga je prenesla v novo obdobje. Med zalogaji, ki čakajo novo skupščino, so, poleg reforme VS, med drugim še utrjevanje usklajevanja humanitarne in pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, položaj na Bližnjem vzhodu, vprašanje Palestine, položaj v Afganistanu ter vzroki spopadov in prizadevanja za trajni mir v Afriki. Nova GS se bo ukvarjala z Annanovim poročilom o delu svetovne organizacije v preteklem letu, poročilom o delu VS, ECOSOC, imenovanjem novih funkcionarjev, trajnostnim razvojem, prizadevanjem za odpravo rasizma, financiranjem različnih dejavnosti, kot so mirovne operacije in Mednarodni kazenski sodišči za Jugoslavijo in Ruando, položajem v kriznih državah, kot so Afganistan, Bosna in Hercegovina, Afrika, človekovimi pravicami in številnimi drugimi temami.
Annan predlaga spremembe v načinu na katere se mednarodne organizacije odzivajo na potencialne konflikte: od kulture odziva na kulturo preprečevanja. Če pa do spopadov že pride in je potrebno napotiti mirovne enote, pa Annan predlaga izboljšanje delovanja mirovnih operacij preko večje logistične in druge podpore enotam na terenu in z učinkovitejšim sekretariatom, ki bo sposoben izluščiti prave informacije, potrebne za učinkovitejše delo. Informacij v ZN ne primanjkuje, vendar velikokrat ne pridejo na pravo mesto, ali pa ne doživijo pravilne razlage. Annan je tudi kritiziral večno pomanjkanje v blagajni za humanitarno pomoč, na koncu pa se še zahvalil za podporo in predčasno potrditev v drugi mandat ter izrazil prepričanje, da bo ZN s podporo članic lahko izpolnila obljubo nepogrešljive ustanove mednarodnega sodelovanja.
