Posledice šolanja na daljavo: otroci postajajo vse depresivnejši in nestrpnejši

Luka Žvižej, dolgoletni rokometni reprezentant in oče dvojčkov, je sedaj že šesti teden tudi učitelj prvega razreda. Žena pa hodi v službo. "Malo sem se znašel, poskušal sem narediti učilnico. V dopoldanskih urah je najprej šola, poskušamo narediti vse, kar moramo. Potem so tukaj še zajtrk, malica in kosilo. Vse to je treba pripraviti," pove.

Prav vidi se že, kako otroka pogrešata sošolce, dodaja: "Prvih pet minut videokonference učiteljica pusti, da se otroci med sabo malce pogovorijo, sicer na daljavo. Seveda pogrešata sošolce, pogrešata delo in tudi mi starši pogrešamo vse to."

Delati od doma in vmes še pomagati pri šolanju na daljavo – to je tudi zalogaj za živce, priznava Žvižej. In ni edini. Ko je minister za delo z videom promoviral delo od doma – češ da lahko v miru delamo in se učimo v udobnih oblačilih, z nami pa so lahko tudi hišni ljubljenčki, je po družbenih omrežjih močno završalo. Nekateri starši so se spraševali, ali je minister izgubil stik z realnostjo. "V želji po tem, da smo sočutni do težkega položaja staršev šoloobveznih otrok in da ne bi povzročali dodatnih stisk, smo ta video umaknili in se tudi opravičili," je dejal minister Janez Cigler Kralj. 

Zakaj ima odpiranje nekaterih dejavnosti prednost pred odpiranjem šol, pa so se danes spraševali mnogi starši. "Takoj, ko bomo sliko vsi skupaj izboljšali, bodo šole tisti glavni prioritetni prostor, kjer se bo spet začelo varno in zanesljivo odpirati vrata. Najprej za prvo triado, potem pa za otroke s posebnimi potrebami," je še pred kratkim zagotavljala šolska ministrica Simona Kustec. 

Prvi možni datum je sicer 4. januar, pove vodja strokovne skupine Bojana Beović. "Kar se tiče odpiranja šol, bi bilo sedaj možno odpreti šole samo za dober teden, šole pa se morajo na to še pripraviti. Mislim, da je ob upoštevanju vsega skupaj smiselno, da se šole ne glede na stanje odprejo 4. januarja," je dejala.

"Ampak sedaj ta čas počasi presega trajanje nekih počitnic in treba bo razmišljati o tem, da otroci začnejo hoditi v šolo. Seveda bo treba situacijo najprej spremljati. Jaz upam, da bo ponoven začetek šole uspešnejši, kot je bil tisti v septembru," je še dodala Beovićeva. Temu pritrdi tudi ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Marjan Gorup, ki opozarja: "Posledice dolgotrajnega šolanja na daljavo so že vidne. Epidemiološka slika je en del te zdravstvene zgodbe, drugi del pa je ta, da otroci postajajo vse depresivnejši in nestrpnejši."

"Vedno bolj se mi zdi, da strokovna skupina pri sprejemanju odločitev o sproščanju ukrepov nekaterim pritiskom podleže, nekaterim pa ne," še zaključuje ravnatelj.