Potapljači v kletkah sredi odplak iščejo trupla: žrtev še več kot sedem?

Jezero sicer pregledujejo že nekaj dni, vendar doslej brez uspeha. Na kraj so pripeljali precej nove opreme, tudi kletke in dvigala, s pomočjo katerih v močno onesnaženo vodo spuščajo potapljače, ki iščejo posmrtne ostanke.

35-letni Nicos Metaxas, sicer častnik v ciprski vojski, je s svojim priznanjem, da je serijski morilec, povsem šokiral prebivalce Cipra. Trdi, da je bilo med njegovimi žrtvami pet odraslih žensk, umoril pa je tudi dve deklici, ki naj bi bili hčerki odraslih žrtev. Vse so bile tuje državljanke, ki so z delom na Cipru skušale preživeti sebe in družine, ki so ostale v domovini.

Primer se je začel razpletati, ko so v začetku aprila najprej odkrili trupli dveh žensk, 38-letne Marry Tiburcio in 28-letne Arian Palanas Lozano. Obe sta na Ciper prišli s Filipinov. Svojci so ju pogrešali že vse od lanskega leta, a je bila policija dolgo neuspešna pri iskanju. 

Na sled morilca jih je na koncu usmerila analiza spletnih sporočil. Metaxas je sprva zanikal vpletenost, na koncu pa le povedal, kje je truplo tretje umorjene ženske. Žrtev so našli v vodnjaku na vojaškem strelišču.

Nato se je začelo mrzlično iskanje preostalih žrtev. Pred dnevi so tako v jezeru v mestu Mitsero, približno 23 kilometrov zahodno od prestolnice Nikozije, naleteli na kovček z ostanki še ene žrtve. Zdaj v umazani vodi iščejo ostale žrtve. 

Kdo je morilec?

Morilec ima bolgarske korenine, njegova mati prihaja iz Stare Zagore. Preden je končal v priporu in na neslavnem seznamu zloglasnih serijskih morilcev, naj bi "bil v stikih" z bolgarsko manekenko Teyo Georgievo, trdi grški medij Nova. 

Žrtve je spoznal na družbenih omrežjih, stike je navezoval s tistimi, pri katerih je lahko iz profilov razbral, da so tujke. Targetiral naj bi predvsem ženske iz Azije in Balkana. Dopisnica grške Nove po poročanju portala novinite.com trdi, da oblasti na Cipru domnevajo, da je žrtev še veliko več kot sedem. Obstajal naj bi seznam 22 imen, v medijih se je pojavila tudi nepreverjena in nepotrjena številka 70 morebitnih žrtev.

Psihološki profil morilca naj bi razkrival, da gre za izjemno inteligentnega človeka, ki je v družbi uspešno skrival svojo mračno plat. Družina naj bi ga poznala kot ljubečega človeka. Nekoč je bil poročen, a sta se z ženo razšla. Navdušuje se nad fotografiranjem, za kar naj bi imel tudi velik talent - tako naj bi razstavljal, njegovo delo naj bi se pojavilo tudi v medijih.

Strokovnjaki naj bi menili, da je morilsko slo sprožila ločitev staršev, po kateri je živel pri očetu, še poroča bolgarski portal Novinite.

Policija sicer serijskega morilca še preiskuje, zato so z informacijami skopi. Vsaj eno žrtev naj bi zadavil po spolnem odnosu.

Škandal odnesel ministra

Javnost na Cipru je zaradi dejstva, da je lahko leta moril, zgrožena. Ljudje so odšli celo na ulice. Prepričani so, da so ženske leta neopazno izginevale, ker so tujke, ker so opravljale slabo plačana dela, in ker na Cipru zanje ni bilo nikomur mar.

Po očitkih, da je policija primere obravnavala "z levo roko", je odstopil pravosodni minister Ionas Nicolaoul. Ob odhodu je dejal, da je čas, da se razišče, ali so bili primeri slabo obravnavani, sporne prakse pa je treba odpraviti.

Na Cipru, kjer živi 890.000 ljudi, imajo sicer nizko stopnjo kriminala, zato je ogorčenje toliko večje.

Ženske, ki "ne obstajajo"

Primer je odprl debato o tem, kakšen odnos na Cipru vlada do žensk iz tujine, ki tam delajo.

Številni so prepričani, da je država vzpostavila izkoriščevalski sistem, ki dovoljuje, da na otok prihaja na tisoče migrantk, ki pogosto delajo kot čistilke, za družbo so nevidne, "ne obstajajo", njihov položaj pa spominja na suženjstvo.

Ester Beatty, ki dela s temi ženskami, je za BBC dejala, da številne delajo v obupnih pogojih, za mesečno plačo okoli 400 evrov, pa čeprav delajo od 12 do 14 ur na dan. Počitka zanje ni, pogosto so žrtve spolnega nadlegovanja.

Santie je na Ciper prišla leta 2011, je povedala za BBC. "Z nami ravnajo kot s sužnji," pravi. Vseeno je ostala, ker je to edini način, da njena družina na Filipinih ne umre od lakote.

Številne za to, da sploh dobijo delo na Cipru, plačajo posrednikom. Od 2000 do 7000 evrov znaša ta znesek. Čeprav je pobiranje takšnih "daril" prepovedano, je redna praksa posrednikov, kar pomeni, da se mnoge zadolžijo, še preden začnejo delati. Večinoma so takšne prakse v uporabi na Filipinih, v Šrilanki, Vietnamu, Indiji in Nepalu. 

Santie trdi, da je bila kmalu po prihodu žrtev spolnega nadlegovanja, sporne pogodbe pri paru, kjer naj bi se pojavile zahteve po "dodatnih uslugah", pa se je komaj rešila. Prijava na policiji bi bila nesmiselna, je prepričana. Ukrepali namreč ne bi, meni. Njeno prepričanje temelji na izkušnjah tujih delavk, ki so na Cipru skušale najti zaščito, pravijo borci za človekove pravice. Ti opozarjajo tudi na diskriminacijo in ksenofobijo v ciprski družbi. Medtem so ciprske oblasti napovedale, da bodo preverile, ali so takšne obtožbe osnovane in uvedle potrebne spremembe.