Uresničevanja teh težkih nalog ji okoliščine niso olajšale, saj je tudi za EU kot povezavo leto kriz, katerih vrhunca sta bila dvojna referendumska zavrnitev ustave EU in propad pogajanj o finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Čeprav zanju komisija ne nosi neposredne odgovornosti, saj sta obe v pristojnosti članic, pa je Barrosovi ekipi v tem kritičnem času po mnenju analitikov ni uspelo pokazati resnične sposobnosti vodenja, ki bi jo EU močno potrebovala.
Za evropsko komisijo je težko obdobje, ob koncu katerega se ne more pohvaliti z izjemnimi dosežki, pred njo pa zahtevno drugo leto, ko bodo rezultati nujni: "Upam, da bo prihodnje leto prijaznejše. Leto 2005 za Evropo ni bilo lahko leto," si je nedavno pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu zaželel prvi mož komisije Jose Manuel Barroso.
"Trudili smo se po svojih najboljših močeh. V nekaterih trenutkih bi lahko bolj stopili v ospredje, a kljub vsemu, poskušali smo delati najboljše, kot celota in vsak na svojem področju," je ocenil slovenski komisar Janez Potočnik.
Kot je menil, bi lahko komisija nekoliko bolj stopila v ospredje pri vprašanjih, povezanih z novo finančno perspektivo EU za obdobje 2007-2013. "Gre za trenutke, ko je na nek način v Evropi očitno, da potrebuje jasnejšo usmeritev in da je komisija tista, ki bi to lahko in morala narediti. Sem pristaš tega, da bi komisija morala biti v produktivnem konfliktu s članicami, Evropskim parlamentom, zastopati interese EU in igrati svojo vlogo," je razložil.
Ob tem pa je ponovil, da se je komisija kljub vsemu trudila po najboljših močeh, njeno delo pa je treba ocenjevati tudi v luči širših razmer v Evropi. "In kar precej je stvari, ki jih lahko pokažemo," je bil prepričan Potočnik.
Slovenski komisar je pri tem izpostavil štiri velike projekte. Na prvem mestu je omenil oživljanje lizbonskega procesa, ki ga je moč zagotoviti le z združenimi silami, na drugem pa poenostavitev evropske zakonodaje, ki je postala preveč zapletena, regulative je celo preveč. Na tretje mesto je postavil širitvene procese, predvsem začetek pristopnih pogajanj s Turčijo in Hrvaško, ter okrepitev evropske perspektive za Balkan, na četrto pa načrt D za oživitev vezi med državljani in EU.Barrosova ekipa je sicer prva Evropska komisija, ki je mandat začela v 1. maja 2004 na 25 članic razširjeni EU. Je tudi prva komisija, ki ima 25 članov - v njej ima vsaka država članica po enega komisarja, medtem ko so še v prejšnji 20-članski ekipi, ki jo je vodil Romano Prodi, velike države imele po dva komisarja.
In še za osvežitev spomina: Barrosova komisija bi morala z delom po prvotnih načrtih začeti 1. novembra lani, vendar se zaradi zapletov ob njenem imenovanju, ki so EU pripeljali na rob resne institucionalne krize, to ni zgodilo. Zaplete je Barroso, nekdanji portugalski premier, hitro rešil, a komisija s tem dobre popotnice ni dobila.
