Potem ko je Matjaž Nahtigal iz urada predsednika države Janeza Drnovška utemeljil njegova predloga, so poslanci Brezigarjevo potrdili s 15 glasovi, medtem ko jih je Trstenjakova dobila 19.
Državni zbor bo o obeh kandidatkah za Eurojust oz. sodišče prve stopnje v Luksemburgu odločal še na svojem majskem zasedanju, je ob tem pojasnil predsednik komisije Jožef Školč (LDS), medtem ko je poslanec Janez Drobnič (NSi) poudaril, da je sodelovanje v omenjenih institucijah Evropske unije potreben in resen izziv za Slovenijo.
Nahtigal je dejal, da se je Drnovšek za omenjeni pravosodni strokovnjakinji odločil zato, ker imata ustrezne reference, obe pa sta tudi že sodelovali v mednarodnih institucijah, Brezigarjeva pri Svetu Evrope, Trstenjakova pa kot edina slovenska predstavnica v skupini, ki pripravlja predlog evropskega civilnega zakonika. Nahtigal je še opozoril, da je Slovenija poleg Estonije še edina država brez predstavnikov v obeh evropskih pravosodnih institucijah.
Barbara Brezigar je sicer vrhovna državna tožilka, ki je v preteklosti vodila tudi skupino državnih tožilcev za posebne zadeve. Na tem delovnem mestu je sodelovala pri reševanju konkretnih primerov hudega mednarodnega kriminala, ob tem pa je navezala številne stike s kolegi iz pravosodnih organov v Evropi. Brezigarjeva ima številne mednarodne izkušnje, saj se je v Svetu Evrope ukvarjala z ukrepi za preprečevanje pranja denarja, kot predavateljica pa se udeležuje tudi mednarodnih strokovnih seminarjev.
Verica Trstenjak je profesorica prava na pravni fakulteti v Mariboru, izpolnjevala pa se je tudi v Švici, Avstriji, Nemčiji, na Norveškem in Nizozemskem. Letno opravlja enomesečno raziskovalno delo na tujih raziskovalnih inštitutih, zlasti na inštitutu Max Planck v Hamburgu ter na Inštitutu za pravno primerjavo na Dunaju.
Ministrstvo za pravosodje je razpis za slovenskega predstavnika v Eurojustu po neuspelem prvem poskusu - tudi tedaj je bila kandidatka Brezigarjeva, ki pa je DZ ni potrdil - sicer ponovno objavilo 26. marca letos. Na razpis se je prijavila le Brezigarjeva, ki je konec aprila h kandidaturi pridobila pozitivno mnenje sodnega sveta, v začetku maja pa še pozitivno mnenje s strani vlade. Po pridobitvi mnenja vlade, sodnega sveta in predsednika države je zdaj ponovno na potezi DZ. Ta bo o kandidatki glasoval tajno, za izvolitev pa je potrebnih 46 glasov poslank in poslancev.
Tudi razpis za sodnika sodišča prve stopnje je bil že drugi. Na prvi razpis sta se prijavila dva kandidata, Jure Marn in Marko Ilešič. Slednjega je predsednik Drnovšek predlagal za mesto sodnika Sodišča Evropskih skupnosti in je že dobil podporo DZ, medtem ko Marn tedaj ni izpolnjeval vseh pogojev razpisa. Marn se je prijavil tudi na drugi razpis, vendar je sodni svet izrekel podporo le Trstenjakovi, ki jo je potem Drnovšek tudi predlagal DZ. Slednji mora kandidatko potrditi z najmanj 46 glasovi.
Eurojust
Eurojust ima sedež v Haagu in skupaj z uradom Europol skrbi za izmenjavo podatkov, za medsebojno strokovno in tehnično pomoč in za sodelovanje policijskih, carinskih, imigracijskih in pravosodnih organov držav članic. Eurojust koordinira delovanje sodnih oblasti držav članic, omogoča medsebojno pravno pomoč držav članic, spodbuja uresničevanje sporazumov o izročitvi in krepitev učinkovitosti nacionalnih sodnih oblasti.
Sodišče prve stopnje je bilo ustanovljeno v pomoč Sodišču Evropskih skupnosti zaradi njegove preobremenjenosti, in sicer da v določenih primerih - sporih med institucijami EU in zaposlenimi, postopki proti Evropski komisiji - odloča na prvi stopnji. Z delom je začelo leta 1989. Leta 1993 so bile njegove pristojnosti razširjene na postopke za razvljevaitev zakonodaje, leto kasneje pa na antidumping postopke, konkurenčno pravo in področje intelektualne lastnine.
