'Potrdili smo to, kar smo si zastavili'

Potrdili smo to, kar smo si zastavili, je po koncu vrha EU povedal predsedujoči, premier Janez Janša. "EU smo opremili za nadaljnje spopadanje z najbolj aktualnimi izzivi: zagnali smo nov moderen triletni cikel lizbonske strategije, potrdili ambiciozno časovnico podnebno-energetskega paketa ter odgovorili na izzive glede stabilnosti finančnih trgov," je dejal Janša.

Janša je tako naštel glavne poudarke prvega vrha EU pod taktirko slovenskega predsedstva. Še posebej veliko pozornosti je namenil podnebnemu paketu. "Podnebno-energetski paket predstavlja prvi celovit odgovor EU na izzive in priložnosti 21. stoletja," je bil jasen Janša, pri čemer je izpostavil po njegovem "dva največja dosežka tokratnega vrha" - dogovor o časovnem okviru ter temeljnih načelih paketa.

"Danes smo se zavezali, da bomo dogovor o celotnem svežnju dosegli do konca tega leta, do konca leta 2008. Pri tem bo izjemnega pomena konstruktivno delo in sodelovanje med vsemi institucijami EU. Vesel sem, da imamo obljubljeno pomoč Evropskega parlamenta v delih, kjer ta sodeluje pri sprejemanju tega paketa," je poudaril premier.

Med temeljna načela, ki bodo vodila usklajevanje paketa, je Janša prištel gospodarsko uspešnost in stroškovno učinkovitost, upoštevanje potrebe po trajnostni gospodarski rasti, preglednost ter tudi solidarnost in pravičnost pri naporih pri porazdelitvi bremen med članicami. "Zavedamo se razlik med državami članicami, vendar nanje ne gledamo kot na nepremostljivo oviro," je dodal.

"Dogovorili smo se, da je pomembno, da EU razpravo o doseganju okoljsko-energetskih ciljev vodi na pregleden način, da se krepi medsebojno zaupanje med institucijami, državami članicami in državljani, s čimer si EU utrjuje kredibilnost na mednarodni ravni," je poudaril predsedujoči.

S tem, ko smo se zavezali, da bomo končali usklajevanje obsežnega zakonodajnega svežnja do konca leta, "smo naredili velik korak k cilju", da EU tudi v prihodnosti ohrani vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, je tudi povedal Janša, ki se mu slednje zdi tudi neizogibno potrebno v prizadevanjih za siceršnji globalni dogovor. Leta 2012 se namreč izteče Kjotski protokol in države se dogovarjajo o novem sistemu.

Danes smo podprli tudi pristop glede zgornje meje emisij, je nadaljeval Janša. Tak pristop po njegovem zagotavlja boljše delovanje notranjega trga, večjo prilagodljivost podjetij in manjše stroške za realizacijo ukrepov svežnja. V tej povezavi pa predsedujoči ni mogel mimo problematike sektorjev, ki so dodatno izpostavljeni mednarodni konkurenčnosti.

V shemi trgovanja z emisijami (ETS) - gre za shemo, v okviru katere lahko proizvajalci emisij trgujejo s kuponi za izpuste - bo namreč selitev industrije lahko povzročila resne ekonomske in socialne težave "doma", lahko pa tudi prispeva h globalnemu povečanju emisij, je menil Janša. "Gre za neko skrb, ki je dvojna" in ki zaradi tega zahteva še posebej občutljivo razpravo, je dodal.

Problem, ki ga lahko predstavlja selitev industrije, ki uporablja veliko ogljika, je "dvoplasten", je javnosti pojasnil premier, ki je tudi priznal, da intenzivna razprava na vrhu o tej temi "ni bila nepričakovana". S selitvijo energijsko-intenzivne industrije se namreč ne dosežejo okoljski cilji o zmanjšanju emisij, ker je vseeno, kjer se plini izpuščajo v zrak, po drugi strani pa je to nevarno s socialnega vidika in vidika razvoja, je prepričan Janša.

Po njegovem so sklepi, ki jih je o tem sprejel vrh, "celoviti" in niso bistveno drugačni od prvotnih predlogov. Voditelji so se namreč dlje časa pogajali prav o sklepu o "uhajanje ogljika", torej prenosa težke industrije izven EU zaradi prestrogih okoljskih standardov. Tako so v besedilo, ki je prvotno omenjalo zgolj konkurenčnost "v nekaterih sektorjih", vnesli tudi izrecno omembo energijsko-intenzivne industrije, poleg tega pa tudi omembo sheme ETS, ki bo to vprašanje primerno naslovila, če bodo mednarodna pogajanja o širšem sporazumu spodletela.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob tem jasno poudaril, da lahko industrija na primerne ukrepe računa le v primeru, če omenjena mednarodna pogajanja propadejo. In v tem primeru moramo dati energijsko-intenzivni industriji jasna zagotovila, da se bodo njihove skrbi upoštevale v okviru direktive ETS, je poudaril. Podrobnosti o varovalih pa po zagotovilu Barrosa luči ne bodo zagledale pred letom 2010.

Voditelji so potrdili tudi časovni okvir pri tretjem svežnju ukrepov za notranji trg s plinom in električno energijo. Dogovorili so se, da mora priti do junija do političnega dogovora, kar pomeni še v času slovenskega predsedstva. Janša je ocenil, da so ambicije slovenskega predsedstva "realne", da pa "v tem trenutku" ne more dati nobenih zagotovil, ker je zadeva kljub nekaterim pozitivnim premikom "še daleč od rešitve".

Generalni sekretar Sveta EU Javier Solana pa je o poročilu o vplivu podnebnih sprememb na mednarodno varnost, ki so ga voditelji pozdravili, dejal, da se je treba osredotočiti na tretje države. Treba je najti take odnose z dobavitelji, da bo v interesu vseh, da imamo dolgoročne dobave in zato je pomembno, da govorimo z enim glasom, je menil.