Po večurnem boju z ognjenimi zublji je gasilcem po treh dneh le uspelo omejiti požar v rafineriji v industrijskem mestu Izmit, kjer je bilo žarišče rušilnega potresa.
Po poročanju turških tiskovnih agencij naj bi požar že v naslednjih nekaj urah povsem pogasili. Pri gašenju pomagajo letala in helikopterji iz Turčije in tujine. Gasilci si tudi prizadevajo, da bi preprečili širjenje strupenih plinov, ki se ustvarjajo zaradi gorenja kemikalij, reševalci pa še vedno iščejo morebitne preživele žrtve najhujšega potresa v Turčiji v zadnjih 60. letih.
Oblasti v Ankari priznavajo, da ne vedo koliko ljudi je še vedno zakopanih pod ruševinami. Nekatera prizadeta območja so zjutraj, zaradi tektonskih premikov prizadele tudi poplave. Stanje v mestih na industrijskem severozahodu Turčije je skoraj povsod enako: lokalno prebivalstvo in poklicni reševalci že od torka noč in dan kopljejo po ruševinah, vendar pa se zdi, da je mrtvih več kot živih. Preživijo le tisti, ki imajo med zdrobljenim betonom in opeko dovolj zraka; tako je neka deklica preživela kar 60 ur.
Medtem pa so splošne razmere v državi še naprej bolj kot ne kaotične, prebivalstvo pa vlado in vojsko obtožuje, da storita premalo. Mrtvašnice v Izmitu, epicentru potresa, so tako polne, da trupla odlagajo kar v mestnem drsališču, nabito polni so tudi hodniki in dvorišča bolnišnic, kjer na stotine ranjenih čaka na zdravniško oskrbo, na pokopališčih pa svojci neprestano pokopavajo žrtve potresa.