Albanija in Hrvaška sta povabljeni v zvezo Nato, Makedonija pa žal še ne, je po koncu zasedanja Severnoatlantskega sveta izjavil generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer.
Tudi Ukrajina in Gruzija na vrhu nista dobili akcijskega načrta za članstvo oz. statusa kandidatke. So se pa voditelji držav Nata dogovorili, da bosta državi postali članici.
Janša: Črni scenarij se ni uresničil
Makedonija ni dobila povabila v Nato, vendar se črni scenarij ni uresničil, saj lahko povabilo dobi brez čakanja na novi vrh Nata, takoj ko bo rešila problem z imenom, je danes v Bukarešti poudaril premier Janez Janša. Slovenija Makedonijo v celoti podpira in ji svetuje, naj bo konstruktivna, saj se lahko stvari hitro premaknejo, je pojasnil.
Janša je izkušnjo Makedonije primerjal z izkušnjo Slovenije iz leta 1997. "Jasno je, da je na strani predstavnikov Makedonije razočaranje, podobno temu, kakršno je bilo v Sloveniji, ko madridski vrh leta 1997 ni izdal povabila za članstvo Slovenije v Natu in je Slovenija na to čakala še pet let," je pojasnil.
"Makedonija ima vso našo podporo," je poudaril in dodal, da se je Slovenija "do konca borila za to, da bi bil rezultat že zdaj drugačen". "V veliki meri je rezultat našega vztrajanja tudi obljuba, da ni treba čakati do naslednjega vrha, da Makedonija dobi povabilo za polnopravno članstvo," je poudaril premier.
Janša se je pred odhodom makedonske delegacije z vrha sestal z makedonskim kolegom Nikolo Gruevskim. "Svetovali smo jim, naj bodo konstruktivni, naj ne odstopijo od pogajanj, saj lahko ravno nadaljevanje pogajanj in iskanje kompromisa glede imena stvari zelo hitro premakne naprej," je po srečanju povedal Janša v izjavi za slovenske novinarje.
Vzpodbuda za ostale države
"Državi sta lahko ponosni, da sta izpolnili pogoje za članstvo," je dejal de Hoop Scheffer in hkrati ocenil, da bo hrvaško in albansko članstvo v Natu okrepilo stabilnost v regiji. Hkrati je ocenil, da bo njuno članstvo v Natu tudi vzpodbuda za vse ostale države v regiji.
Za Makedonijo povabilo za zdaj še ni mogoče, je dejal generalni sekretar Nata. V skupni izjavi so voditelji Nata poudarili napredek in zavzetost Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri sodelovanju v operacijah zavezništva. Ker pa ni bilo napredka v grško-makedonskem sporu glede imena, so se voditelji članic Nata dogovorili, da bo povabilo Makedoniji izdano takoj, ko bo prišlo do obojestranskega dogovora glede omenjenega vprašanja.
Pri tem so voditelji v skupni izjavi še pozvali k nadaljevanju pogajanj med Makedonijo in Grčijo "brez odlašanja" ter izrazili upanje, da se bodo zaključila čim prej. Niso pa dali nobenega roka, je povedal de Hoop Scheffer.
Tudi Ukrajina in Gruzija na vrhu nista dobili akcijskega načrta za članstvo (MAP) oz. statusa kandidatke. So se pa voditelji držav Nata dogovorili, da bosta državi postali članici, in potrdili podporo prizadevanjem obeh držav, da dobita MAP. Voditelji so dodali nekakšno novo stopnjo – okrepljeno sodelovanje na visoki ravni, na kateri bi razrešili še nerešena vprašanja glede prizadevanj za MAP. Zunanji ministri naj bi prvo oceno napredka podali konec letošnjega leta, hkrati so voditelji tudi odobrili, da se lahko o MAP z Ukrajino in Gruzijo dogovorijo tudi zunanji ministri, je pojasnil de Hoop Scheffer.
Voditelji Nata so potrdili začetek okrepljenega dialoga z BiH in Črno goro, kar pomeni začetek približevanja članstva Natu, je pojasnil de Hoop Scheffer na novinarski konferenci po zaključku zasedanja Severnoatlantskega sveta v Bukarešti. "To je nov dokaz odločenosti Nata, da izboljšuje varnost na Balkanu," je dejal de Hoop Scheffer, hkrati pa dodal, da je zavezništvo pripravljeno poglobiti sodelovanje tudi s Srbijo.
Makedonija: To je žalosten dan, nesrečen dan za Nato
To je zelo žalosten dan, zelo nesrečen dan za Nato, se je tiskovni predstavnik makedonske vlade Ivica Bocevski danes v Bukarešti odzval na odločitev Nata, da med svoje vrste povabi Hrvaško in Albanijo, Makedonije pa ne zaradi nasprotovanja Grčije. "Makedonija je izpolnila vse standarde in merila," je pojasnil Bocevski.
Makedonija je v Natu, ko gre za objektivno presojo dosežkov države, je poudaril Bocevski. "Toda zaradi nasprotovanja naše južne sosede nismo v Natu," je dejal. "To izvira iz vprašanja, ukoreninjenega nekje globoko v temačni balkanski zgodovini, ki ni del Natove agende," je ponazoril.
"Makedonija je evropska in zahodna država in seveda bo še naprej delovala na ta način. Tej organizaciji se bomo pridružili na prav tistih načelih, na katerih temelji: pravičnosti, svobodi, demokraciji in tako naprej," je odgovoril na vprašanje, kaj bo Makedonija storila v prihodnje.
Makedonska delegacija sedaj odhaja iz Bukarešte, ker želi biti s svojim narodom, je na novinarski konferenci v Bukarešti napovedal makedonski zunanji minister Antonio Milošoski. Makedonski novinarji pa so v znak protesta zapustili novinarsko konferenco generalnega sekretarja Nata Jaapa de Hoopa Schefferja, ko je ta oznanil, da Makedonija povabila ni dobila.
Makedonija ima veliko prijateljev v Natu, vse so bile naklonjene povabilu Makedoniji v zavezništvo, razen Grčije, je še povedal Milošoski. "Makedonija je pripravljena na članstvo v Natu," je poudaril.
V znak protesta proti Natu se je sicer danes na mogočni marmorni palači, ki jo je dal zgraditi nekdanji romunski diktator Nicolae Ceausescu ter je sicer sedež romunskega parlamenta, kjer poteka vrh, pojavil napis "Nato p..ka". Ta napis in njegovo brisanje je predvajala romunska državna televizija Realitatea.
Hvaležni za podporo
Grčija je pri blokadi Makedonije pri vključevanju v zvezo Nato uporabila "težko orožje", je bil danes v Bukarešti kritičen makedonski premier Nikola Gruevski. V svoji prvi in edini izjavi za javnost na vrhu Nata je izrazil razočaranje, ker Makedonija ni dobila povabila v članstvo, vseeno pa se je zahvalil ZDA, Sloveniji in Turčiji za podporo.
"Grčija je tako vztrajno nasprotovala, da je vplivala tudi na druge članice, pa četudi so vse ostale države prej priznale, da bi Makedonija lahko sedela skupaj z njimi na vrhu," je dejal. Grčijo je obtožil, da je z vetom za povabilo Makedoniji v članstvo uporabila "težko orožje v diplomaciji". "In kdor misli, da bo Grčija s tem dosegla, da bo Makedonija uresničila njene zahteve zgolj zaradi tega, potem je v veliki zablodi," je še opozoril makedonski premier.
Kljub temu je zagotovil, da je Makedonija stabilna država in bo po tej poti tudi nadaljevala. Pri tem ji bodo pomagali tudi zavezniki, ki jih ni malo, je še dodal Gruevski ter izpostavil ZDA, Slovenijo in Turčijo. "Predvsem ZDA se moram zahvaliti za ogromno podporo Makedoniji v tem zgodovinskem podvigu. Enako pa se lahko zahvalim tudi Sloveniji, Turčiji in vsem drugim državam, ki so nam pomagale," je dejal.
Grčija: Naš cilj ni poniževati
Grški premier Kostas Karamanlis je po odločitvi zveze Nata, da Makedonije ne povabi v zavezništvo, dokler ne bo rešila spora z Grčijo zaradi imena, Skopje povabil k nadaljevanju pogovorov za rešitev kompromisa.
"Naš cilj ni poniževati, saj ne gre za igro z zmagovalci in poraženci," je pojasnil Karamanlis ob robu vrha v Bukarešti. "Skopju pošiljamo novo povabilo k nadaljevanju pogovorov pod okriljem ZN," je dejal grški premier. "Iščemo rešitev, ki bo upoštevala želje vseh in okrepila stabilnost v regiji," je pojasnil.
Okrepitev misije v Afganistanu
Nato bo okrepil misijo v Afganistanu, je danes na vrhu v Bukarešti napovedal generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. Poleg tega pa je tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj napovedal, da bodo afganistanske varnostne sile kmalu prevzele varnostni nadzor nad Kabulom, kar naj bi dodatno razbremenilo mednarodne sile Isaf.
Kot je povedal de Hoop Scheffer, je na tem vrhu več držav obljubilo dodatne vojake za sile mirovne sile Isaf, ki jih vodi Nato, vendar pa se te sile še vedno soočajo s pomanjkanjem vojakov. Velik prispevek bo sicer ponudba Francije, ki je obljubila, da bo v Afganistan poslala dodaten bataljon z okoli 700 vojaki.
Poleg tega so se voditelji Nata tudi dogovorili, da bodo poveljniku sil Isaf dopustili kar največjo prožnost glede uporabe vojakov na območjih, kjer bodo potrebni. Ban je na drugi strani Karzaju zagotovil podporo in pomoč Združenih narodov. De Hoop Scheffer pa je dodal, da ZN in Nato sodelujeta z ramo ob rami v boju proti terorizmu in pri obnovi Afganistana.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.