Desetčlanska preiskovalna komisija, ki jo je pred pol leta imenoval Pentagon, je ugotovila, da nekdanji glavni poveljnik ameriških sil v Iraku, general Ricardo Sanchez, ni odgovoren za dogodke v zloglasnem zaporu Abu Graib. Sanchezu tako ne grozi več sodni pregon, vsake krivde pa so oprali še tri višje častnike.
Zato pa se bo morala zaradi zanemarjanja dolžnosti zagovarjati poveljnica brigade, ki je bila za zlorabe neposredno odgovorna. Janis Karpinski je sicer dobila le ukor, sodba pa ji ne grozi. Prav tako so jo po več mesecih suspenza zdaj tudi uradno odstavili.
Izsledke preiskave so predstavili le nekaj dni pred prvo obletnico objave prvih fotografij, ki prikazujejo mučenje in poniževanje zapornikov v Abu Graibu.
Človekoljubne organizacije so razočarane
Predstavniki človekoljubnih organizacij so se ves čas zavzemali za strožje kaznovanje poveljnikov, predvsem generala Sancheza. Ta je 13. septembra 2003 podpisal dokument, s katerim je za zasliševanje iraških zapornikov predvidel precej trše prijeme, kot so sicer dovoljeni. Med drugim je vojakom predlagal, naj uporabijo pse čuvaje in tako izkoristijo “arabski strah pred psi”.
Po mnenju človekoljubnih organizacij bi se morala pred sodiščem zagovarjati tudi ameriški predsednik George Bush in obrambni minister Donald Rumsfeld. Odločitev preiskovalne komisije so sicer pričakovali, saj doslej v zvezi s škandalom ni bil obtožen še nobeden od poveljnikov.
“To še poudarja potrebo po neodvisni preiskavi, ki bo temeljito pregledala politične odločitve in preverila posameznike, ki so jih sprejeli in uporabili, ter odkrila resnico in zagotovila, da bodo ZDA spet lahko grajale druge države zaradi mučenja, ne da bi bile obtožene hinavščine,” so sporočili iz organizacije Amnesty International.
Uporniki napadajo
V bombnem napadu na konvoj iraških in ameriških vojaških sil je na obrobju Bagdada, natančneje v bližini zloglasnega zapora Abu Graib, umrlo najmanj devet oseb, 20 pa jih je bilo ranjenih. Preostali vojaki so se na eksplozijo odzvali s streljanjem, pri čemer so ubili nekega civilista, ki se je znašel na kraju dogodka, je sporočila iraška policija.
Na zahodu Bagdada so uporniki streljali na avtomobil, v katerem so se peljali štirje potniki, med njimi naj bi bil iraški podjetnik, ki je delal za ameriško vojsko. Po navedbah očividcev se je avtomobil zatem prevrnil, Iračan je umrl, usoda preostalih potnikov pa še ni znana.
Iraški uporniki so izvedli tudi napad na konvoj iraške vojske tudi v Jusifiji, 40 kilometrov južno od Bagdada, pri čemer sta v eksploziji improviziranega eksplozivnega telesa umrla dva vojaka, še trije pa so bili ranjeni.
V eksploziji avtomobila bombe v bližini neke šiitske mošeje v Basri na jugu Iraka pa sta po navedbah očividcev umrli dve osebi, večje število drugih pa je bilo ranjenih.
Dva Iračana sta umrla in najmanj sedem civilistov in trije ameriški vojaki so bili ranjeni, potem ko je v bližini konvoja ameriške vojske eksplodirala bomba.
Zajeli šesterico, ki naj bi bila vpletena v sestrelitev helikopterja
Ameriški vojaki so medtem zajeli šest Iračanov, ki naj bi bili vpleteni v četrtkovo sestrelitev bolgarskega civilnega helikopterja, je sporočila ameriška vojska, ki naj bi dve hiši na doslej neznani lokaciji preiskala po namigu. "V prvi hiši so vojaki zajeli tri moške in zasegli sestavine za izdelavo bomb. V drugi hiši je vojaška enota zajela še tri moške, vpletene v proizvodnjo eksplozivnih sredstev," je v sporočilu zapisala ameriška vojska ter dodala, da so šesterico odvedli na zaslišanje.
V četrtkovem strmoglavljenju bolgarskega helikopterja, ki ga je najelo ameriško obrambno ministrstvo in ga je severno od Bagdada zadel izstrelek iraških upornikov, je umrlo vseh enajst ljudi, ki so bili na krovu helikopterja. Med njimi je bilo šest Američanov, dva telesna stražarja s Filipinov in trije bolgarski člani posadke. Odgovornost za napad je pozneje prevzela skrajna skupina Islamska skupina v Iraku.
