Ameriški državni sekretar Colin Powell je ob koncu osemdnevne turneje po jugovzhodni Aziji v Manili v soboto odločno zavrnil povabilo Bagdada glavnemu inšpektorju Združenih narodov za razorožitev Hansu Blixu, naj obišče Irak, da bi se s tamkajšnjimi oblastmi pogovorili o možnostih za vrnitev inšpektorjev ZN v Irak.
Kot je dodal, pa ključ do rešitve problema "niso inšpekcije temveč razorožitev". Powell je ob tem zagotovil, da ZDA še niso sprejele nobene odločitve v zvezi z morebitno vojaško operacijo proti Iraku.
Pred Powellom je spregovoril predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Sean McCormack, ki je dejal, da mora Husein izpolniti vse ameriške zahteve in sprejeti inšpektorje kjerkoli in kadarkoli. Powellov namestnik John Bolton je ob tem pojasnil, da je namen ZDA doseči spremembo režima v Iraku, morebitna vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev pa po njegovem mneju ne bo ničesar spremenila.
Novice o iraškem vabilu inšpektorjev so povzročile tudi padec cen nafte na svetovnih trgih, saj trgovci menijo, da so zaradi tega manjše možnosti za vojaški konflikt na Srednjem vzhodu.
Inšpektorji ZN za orožje so Irak zaradi nesodelovanja vlade zapustili leta 1998. Uresničevanje programa razoroževanja pa je glavni pogoj za dvig sankcij, ki so jih ZN uvedli že pred dvanajstimi leti ob začetku invazije na Irak.
Preostali svet ni tako neposreden kot ZDA
Kofi Anan, ki je včeraj prejel pismo iraškega zunanjega ministra, je pozdravil odločitev te države. Ananov predstavnik pa je kljub temu opozoril, da iraška ponudba ni povsem v skladu z zahtevami Varnostnega sveta. Odločitev o morebitnem odhodu inšpektorjev v Irak bo sprejeta na zasedanju VS prihodnji teden.
Druge članice Varnostnega sveta so glede iraške ponudbe razdeljene; Rusija in Francija sta jo pozdravili, Velika Britanija pa ostaja, tako kot ZDA, skeptična.
Britanski premier Tony Blair pooročanju Financial Timesa pritiska na ZDA, naj Iraka ne napadejo, dokler ne bo dosežen napredek pri reševanju bližnjevzhodnega vprašanja. Georgea Busha skuša prepričati, naj vnovič intenzivno posreduje med Izraelci in Palestinci, saj vojna v Iraku po Blairovem mnenju ne bi bila dobra zamisel, dokler ne bo napredka na Bližnjem vzhodu. "Mirovnega procesa ne bi smeli izključiti iz enačbe," je navedbe neimenovanega vira iz britanske vlade povzel časnik.
Nemški kancler Gerhard Schröder pa je morebiten napad označil kot odgovor na "slabe prioritete". Kot je dejal na predvolilnem shodu v Hannovru, "bi moral tisti, ki se spušča v to, vedeti, v kaj se spušča in kaj želi početi". Ob tem je še izrazil zaskrbljenost, ker naj bi "bile slabe prioritete izbrane za celotno območje Bližnjega vzhoda". Morebitni vojaški operaciji proti Iraku ni neposredno nasprotoval, je pa "opozoril" pred možnostjo, da bi bil napad izveden "brez premisleka o posledicah in političnih konceptih na celotnem Bližnjem vzhodu".
Predstavnik za diplomatska vprašanja v volilnem štabu konservativnega kandidata za nemškega kanclerja Edmunda Stoiberja, Wolfgang Schaüble, pa je v pogovoru za nedeljski časnik Bild am Sonntag sodelovanje Nemčije pri ameriški ofenzivi na Irak pogojil z mandatom ZN. Nemčija ne bo nasprotovala napadu na Irak, če bo ta v skladu z eno od resolucij ZN, je med drugim dejal Schaüble.
Ameriški akciji v Iraku pa nasprotuje tudi Savdska Arabija, glavna ameriška zaveznica v arabskem svetu med vojno v Zalivu leta 1991. Savdski zunanji minister Saud al Fajsal in njegov iranski kolega Kamal Harazi sta medtem v Teheranu izjavila, da njuni državi nasprotujeta vsakršnemu ameriškemu napadu na Irak ali na katerokoli drugo muslimansko ali arabsko državo. Al Fajsal je na enodnevni obisk v Teheran dopotoval prav zaradi vedno večjih groženj z napadom na Irak.
ZDA bodo napadle Irak, tudi če ta sprejme inšpektorje ZN
Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je v pogovoru za arabsko satelitsko televizijsko mrežo MBC dejal, da bodo ZDA Irak napadle, tudi če privolijo v sprejem inšpektorjev. "Stališče Washingtona ni novo. Voditelj zla (ameriški predsednik George Bush) je sam dejal inšpektorjem, da napad na Irak ni povezan z njihovo (ne)vrnitvijo v Irak, temveč s spremembo režima v Bagdadu," je povedal Ramadan. Pri tem se je skliceval na četrtkovo Bushevo izjavo, ki je potrdil namero po zrušitvi režima Sadama Huseina. Kot je še dodal drugi mož iraškega režima, se "morajo naši arabski in muslimanski bratje, pa tudi države tretjega sveta zavedati, da skuša ameriška administracija z uporabo sile proti Iraku terorizirati celoten svet in uveljaviti svojo hegemonijo."
