Evropski parlament je tudi pozval Hrvaško, naj se izogiba enostranskim dejanjem, s katerimi želi posegati v določitev slovensko-hrvaške meje in brez soglasja vplivati na razmejitev.
Tako naj bi se glasil eden od pozivov iz resolucije o Zahodnem Balkanu, ki jo bodo poslanci potrjevali na plenarnem zasedanju konec februarja v Strasbourgu, če bo obveljal predlog, kot ga je ta teden pripravil parlamentarni odbor za zunanje zadeve.
Poziv je odbor oblikoval na podlagi treh amandmajev k resoluciji, ki so jih prispevali poslanci Borut Pahor, Hannes Swoboda in Erik Meijer iz Stranke evropskih socialistov, potem ko je bil v osnovnem besedilu zapisan le poziv Hrvaški, naj okrepi dialog z vsemi sosednjimi državami in uredi nerešene spore glede meje. Drugače pa si je reševanje mejnega spora zamislila nemška konservativna poslanka Doris Pack, ki je v svojem amandmaju predlagala, da parlament podpre stališče, sledeč kateremu naj bi se sporno mejo med Slovenijo in Hrvaško "končno reševalo skozi mednarodno arbitražo." Čeprav poslanka prihaja iz največje politične skupine, ki ima v 732-članskem parlamentu 268 poslancev, njen predlog ni dobil zadostne podpore.
Kar se Hrvaške tiče, naj bi se sledeč predlogu na odboru pripravljene resolucije parlament sicer tudi veselil začetka njenih pristopnih pogajanj z EU, pri čemer naj bi poudaril, da datum pristopa države ne sme biti povezan z datumom vstopa še katere druge države. Parlament naj bi slovensko sosedo pozval tudi k polnemu sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, vračanju beguncev na domove in pravičnim in učinkovitim sojenjem vojnim zločincem na domačih sodiščih.
