"Pomembno je, da se obe strani zavedata, kakšne posledice imajo lahko današnja dejanja na jutrišnji mir," je dejal ameriški veleposlanik pri ZN James Cunningham v Palači narodov v New Yorku. Cilj, da bi na koncu imeli dve neodvisni državi, Izrael in Palestino, ki bi lahko živeli v miru, ostaja isti, je še poudaril Cunningham. Palestinski predstavnik v ZN, Naser el Kidva, je najnovejša zasedba Ramale in sedeža palestinskega voditelja Jaserja Arafata označil kot nov povod za preložitev pogovorov o mirovnem procesu. Sicer so se zasedanja VS ZN že vse od začetka leta poziva Izrael, naj pusti Arafata pri miru.
Na Bližnje vzhodu ni miru
Izraelska vojska je ubila nekega Palestinca, ki je zabodel nekega judovskega naseljenca na bencinski črpalki pri judovskem maselju Kedumim na Zahodnem bregu. Palestinski reševalci so kasneje dejali, da pri truplu Palestinca ni bilo videti nobenega orožja.
V noči na petek je medtem manjša enota izraelske vojske vdrla avtonomno palestinsko mesto Hebron, pri tem pa aretirala tri osebe in uničila delavnico za izdelavo razstreliva. Trije aretirani moški so osumljeni sodelovanja v napadih na Izrael. V raciji v mestu Bir Zeit blizu Ramale pa so aretirali še tri Palestince.
Peres pravi, da je v stikih s Palestinci, slednji to zanikajo
Vodja izraelske diplomacije Šimon Peres je zatrdil, da je nedavno obnovil stike z dvema visokima palestinskima predstavnikoma, da bi preučili možnosti za ponovni začetek mirovnih pogajanj med sprtima stranema. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je izjavil, da je Izrael prekinil vse stike s Palestinci in da so edini stiki med sprtima stranema omejeni na vprašanja organizacije in oskrbe civilnega prebivalstva s hrano in zdravili.
Peres je za izraelski radio sicer dejal, da bo mirovna pogovore spričo ozračja sovražnosti v Izraelu težko obnoviti. "Česar v tem trenutku najbolj primanjkuje, je obojestranske dobre volje," je povedal Peres in poudaril, da se nima namena pogovarjati s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. V Peresove pogovore s palestinskimi predstavniki je privolil tudi izraelski premier, pod pogojem, da na njih ne sodeluje Arafat. Izraelski zunanji minister je obenem zahteval porušenje "divjih judovskih naselij", ki so jih postavili na Zahodnem bregu brez soglasja države in za katere je potrebna močna navzočnost izraelske vojske.
Iz ZDA pa je bilo v preteklih dneh slišati nasprotujoča si stališča v zvezi z organizacijo bližnjevzhodne mirovne konference, ki naj bi potekala v mesecu juliju. Palestinski pogajalec Erekat je glede tega dejal, da nameravajo palestinske oblasti počakati, da ZDA določijo točen datum konference, šele nato pa se bodo odločali, kdo z njihove strani se je bo udeležil. Erekat je še poudaril, da se mora ameriški predsednik George Bush glede konference odločati na podlagi potreb miru ne pa izraelskega premiera. "Ameriška administracija mora določiti mehanizme in časovni okvir za končanje izraelske okupacije," je dejal Erekat. Pri tem je ponovno poudaril, da Palestinci zavračajo možnost vzpostavitve prehodne države. Izraelska zasedba znotraj meja, nastalih leta 1967, se mora končati, za izraelski umik s palestinskih ozemelj pa je potrebno določiti natančen časovni okvir.
EU vključila še tri palestinske organizacije v spisek terorističnih organizacij
Evropska unija bo naslednji teden na spisek terorističnih organizacij dodala še tri palestinske organizacije, ki se prizadevajo za osvoboditev izpod izraelske okupacije. S tem bo moral vseh petnajst držav članic zamrzniti vsa sredstva teh organizacij. Gre za Brigado mučenikov Al Aksa, ki naj bi bila povezana z gibanjem Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine in Palestinsko osvobodilno fronto. Veleposlaniki držav EU so se tako odločili v tajnosti, gre pa predvsem za simbolično zmago trdih protipalestinskih stališčih, ki jih zagovarja aktualna izraelska vlada, velja pa, da omenjene organizacije nimajo kakega omembe vrednega premoženja na ozemlju EU. Odločitev bodo sprejeli zunanji ministri držav Evropske unije naslednji ponedeljek v Luxembourgu.
Zunanji ministri G-8 o bližnjevzhodni krizi
Zunanji ministri sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so ob zaključku dvodnevnega srečanja v kanadskem mestu Kananaskis podprli pripravo mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Nemški zunanji minister Joschka Fischer se je tudi zavzel za čimprejšnjo pripravo konference o Bližnjem vzhodu, večina njegovih kolegov pa mu je pri tem pritrdila. Večina zunanjih ministrov članic skupine G-8 se je tudi strinjala, da mora ameriški predsednik George Bush vizijo "o dveh državah, povezanih v miru", tudi uresničiti. "Nove dinamike" pri mirovnih naporih se ne sme prekiniti, soše poudarili zunanji ministri.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je še dejal, da se o podrobnostih, dnevnem redu in časovnem okviru konference o Bližnjem vzhodu še niso povsem dogovorili. O tem naj bi v kratkem razpravljali visoki predstavniki iz ZDA, ZN, EU in Rusije. Palestinski voditelj Arafat pa je dejal, da bodo lokalne volitve izpeljane v kratkem, parlamentarne in predsedniške pa decembra ali januarja. Ameriški predsednik Bush bo mirovni načrt za Bližnji vzhod najbrž predstavil naslednji teden.
