Storiti je treba še več, da se prepreči ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije, so se na vrhu na Dunaju danes strinjali voditelji 11 držav ob balkanski migracijski poti in EU. "Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena," je po srečanju povedal slovenski premier Miro Cerar.
"Naša skupna ugotovitev je bila, da moramo storiti še več, da preprečimo ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije," je po vrhu za slovenske medije dejal Cerar. Države morajo po njegovih besedah s skupnimi močmi okrepiti nadzor nad zunanjimi mejami, storiti pa je treba tudi vse, kar je mogoče, da se bo sporazum med Turčijo in EU o vračanju nezakonitih migrantov izvrševal. Proces dogovarjanja s Turčijo se mora nadaljevati v obojestranskem interesu, je povzel Cerar.
"Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena in na podlagi tega se bodo sprejemali ukrepi tako v bilateralnem smislu, v sodelovanju med državami, kot tudi v koordinaciji od Nemčije preko Slovenije do Grčije," je poudaril Cerar.
Voditelji so predvsem ugotavljali, da je Grčija še premalo uspešna pri vračanju beguncev v skladu z dogovorom. "V prihodnjih dneh bo, verjamem, prišlo do srečanja v Grčiji, kjer se bodo predstavniki EU in tudi Nemčije srečali z grškimi pristojnimi organi," je povedal premier. Cilj srečanja bo najti dodatna sredstva in druge vire, da se bo dogovor v večji meri uresničeval.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel po Cerarjevih besedah razume, da smo prišli do točke, ko moramo skupno zavarovati zunanje meje EU oziroma Evrope pred nezakonitimi migracijami: "O tem smo se danes vsi strinjali, je pa tudi Merklova izrecno poudarila, da Grčija v tem smislu ne dela dovolj." Grčiji je nemška kanclerka ponudila tudi konkretno pomoč, prav tako pa je po Cerarjevih besedah v primeru obremenitev treba skupno pomagati Bolgariji, Makedoniji, Srbiji, Italiji in še kateri državi.
Cerar pričakuje, da bosta od oktobra naprej začeli delovati obalna in obmejna straža EU in da bodo do konca leta te sile že prišle v države, ki potrebujejo pomoč. "Slovenija bo prispevala svoj delež in ga je tudi že; naši policisti so že v drugih državah na zunanjih mejah EU, poslali pa bomo še nove in tudi opremo," je zagotovil. K pošiljanju policistov, opreme in zagotavljanju finančne pomoči je pozval tudi druge države ter EU.
"Če bomo preprečili nezakonite migracije na zunanjih mejah EU, bomo preprečili tudi konflikte, ki bi ob ponovnem valu zanesljivo nastali ne le v najbolj občutljivi regiji Zahodnega Balkana, ampak lahko tudi med članicami EU," je dejal slovenski premier. Zapiranje meja ni sprejemljivo, še posebej ne znotraj schengenskega območja, je vztrajal.
Slovenija je vzor solidarnosti: moram pomagati tistim, ki bežijo pred vojno
"Slovenija je tu vzor solidarnosti, mi mesečno sprejmemo določeno število beguncev z Italije, Grčije, pa tudi Turčije. Število je seveda tako, da ga lahko obvladujemo, da lahko te ljudi integriramo in zanje ustrezno poskrbimo. Temu vzoru morajo slediti tudi druge države," je poudaril slovenski premier.
Hkrati pa moramo ustaviti nezakonite migracije - in s tem tudi tihotapce - na zunanjih mejah EU. EU mora ob tem storiti še bistveno več za odpravo vzrokov kriz na samih kriznih žariščih, je še dejal Cerar.
Premier je bil znova kritičen še do Avstrije, ki je postavila zgornjo mejo števila beguncev, ki jih je pripravljena sprejeti. O tem je danes na kratko govoril tudi z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom. Če bodo Avstrijci poostrili nadzor na meji, ga bomo tudi mi. Enako velja za kakršne koli druge, tudi bolj radikalne ukrepe, je pojasnil.
In kaj pravi Merklova?
Nemška kanclerka se je zavzela, da bi Unija s tretjimi državami sklenila še več podobnih sporazumov glede vračanja nezakonitih migrantov, kakršen je bil sklenjen s Turčijo. "Želimo ustaviti nezakonite migracije, a izpolnjevati naše humanitarne obveznosti," je dejala.
"Nujno moramo skleniti dogovore s tretjimi državami, še posebej afriškimi, kot je Egipt, pa tudi s Pakistanom in Afganistanom, (...) tako da postane jasno, da bodo tisti, ki nimajo pravice ostati v Evropi, vrnjeni v njihove domovine," je razložila.
Ob tem je ocenila, da je bilo doslej v evropskem boju proti nezakonitemu priseljevanju narejenega veliko, še zlasti v primerjavi s položajem pred približno letom dni. Obljubila je dodatno pomoč najbolj z migranti obremenjenima Grčiji in Italiji in napovedala, da bo Nemčija iz teh držav na mesec sprejela po več sto tistih, ki bodo imeli pravico do azila. Ti ljudje potrebujejo perspektivo, je poudarila.
Vračanje tistih, ki jim bo prošnja za azil zavrnjena, pa bo treba okrepiti, se je še zavzela nemška kanclerka. Zato pa je treba okrepiti tudi sklepanje omenjenih sporazumov s tretjimi državami, je še ponovila.
Eni zadovoljni, drugi ne
Avstrijski kancler Christian Kern, gostitelj današnjega vrha, je izrazil optimizem, ker da se je oblikovalo zavedanje o problemu. Manj zadovoljen je srbski premier Aleksandar Vučić, ker da se je tudi na Dunaju potrdilo, da EU nima enotnega odgovora za rešitev krize.
Sodelujoči so se sicer dogovorili, da bi morala balkanska migracijska pot ostati zaprta za nezakonite migracije, države pa vseeno odprte za legitimne prosilce azila. Zavzeli so se tudi za večji nadzor zunanje meje EU in okrepitev agencije Frontex, pa tudi za pospešeno vračanje nezakonitih migrantov v njihove domovine in sklepanje ustreznih sporazumov s tretjimi državami.
Kern je opozoril, da je od sredine februarja do Nemčije prišlo 50.000 ljudi, kljub temu, da naj bi bila balkanska pot zaprta. "Moramo si povrniti nadzor nad našo zunanjo mejo. Mi moramo biti tisti, ki odločajo, kdo lahko prihaja v Evropo, ne pa tihotapci ljudi," je dejal. Povedal je, da naj bi bil že v kratkem po vzoru sporazuma med EU in Turčijo sklenjen tudi sporazum z Afganistanom o vračanju neupravičenih prosilcev za azil. Pogajanja pa potekajo tudi z Malijem in Nigrom.
Opozoril je tudi, da izvajanje sporazuma med EU in Turčijo o vračanju nezakonitih migrantov sicer načeloma dobro poteka, razen z grške strani, ki prišlekov na svoje otoke očitno ne vrača. Na Dunaju so se zato strinjali, da bodo Grčiji na tej točki ponudili pomoč, zlasti pri pohitritvi postopkov glede prošenj za azil, je povedal Kern.
Več solidarnosti je na Dunaju terjal tudi grški premier Aleksis Cipras. "Ni pošteno, da vse breme pade na prvo državo, v katero pridejo prišleki," je opozoril in se zavzel tudi za pospešitev postopkov za dogovorjeno preseljevanje tistih, ki so že dobili pravico do azila. Doslej je namreč Grčijo zapustilo le okoli 4000 od dogovorjenih 60.000 beguncev.
Avstrijski kancler Kern je ob koncu sicer dodal še, da je po današnjem vrhu na Dunaju nekoliko bolj optimističen. A hkrati je opozoril, da če bo Evropi pri tem vprašanju spodletelo "in če bo propadel tudi dogovor s Turčijo", potem bo projekt evropskega združevanja pred zelo veliko preizkušnjo.
Na to je opozoril tudi srbski premier Vučić, ki je bil očitno manj navdušen nad vrhom na Dunaju. Kot je povedal srbski zunanji minister Ivica Dačić, mu je Vučić po telefonu povedal, da se je na Dunaju potrdilo, da ima vsaka članica EU svoj odnos do migrantske krize. Menil je tudi, da Srbija postaja žrtev te neenotne evropske politike in izpostavil, da bo Srbija v zelo težkem položaju, če bo spet prišlo do odprtja balkanske poti, saj ne namerava "graditi zidov", vendar pa ne namerava postati niti žep za migrante.
