Prek finančne sheme, ki so ji preiskovalni novinarji nadeli ime ruska samopostrežna pralnica, naj bi v letih od 2010 do 2014 oprali za 20,8 milijard dolarjev (19,2 milijarde evrov). Za kako ogromno vsoto gre, nam lahko pokaže podatek, da je to polovica slovenskega bruto družbenega proizvoda. A preiskovalci menijo, da je to le vrh ledene gore in da so prave številke bližje 80 milijardam ameriških zelencev (74 milijard dolarjev). 15 opranih milijonov naj bi pretočili tudi preko Slovenije.
O tem, kako je ta denar prišel v našo državo in na čigave račune, v nadaljevanju. Najprej pa nekaj besed o tem, kako je shema sploh delovala.
Da bi denar lahko začel svojo pot po svetu, so najprej v tujini ustanovili dve slamnati podjetji, recimo jima podjetje A in podjetje B. Številna med njimi so bila prijavljena v Londonu. Podjetje A podjetju B navidezno posodi določeno vsoto denarja; garancijo da eno ali več podjetij iz Rusije, pri čemer mora biti v pogodbo nujno vključen tudi moldavski državljan. Ker podjetje B tega navideznega dolga ne vrne, podjetje A uveljavlja garancijo in od ruskega garanta zahteva poplačilo. Zaradi vpletenosti moldavskega državljana zadevo prevzame tamkajšnje sodišče. Sodnik, ki je del sheme, izda sodno odločbo, da je treba dolg poravnati. Sledi odprtje računa na Moldiconbank. Denar je zdaj čist in na voljo za uporabo.
"Denar je bil ali ukraden ali pa kriminalnega izvora," je v pogovoru za finsko televizijo YLE dejala Maija Treija z latvijskega finančnega ministrstva. Latvija je namreč skupaj z Moldavijo vodila preiskavo pranja denarja. Njegovega izvora ni bilo mogoče preveriti, domnevajo pa, da gre za preplačana javna naročila, neplačane davke in carine ter javna sredstva, ki so s prišla v zasebne roke. Torej denar, namenjen obnovi cest, gradnji šol, izboljšanju javnega zdravstva. Namesto tega so se z njim obogatili že tako bogati. Med drugim je nek oligarh z njim sinu plačal šolnino na prestižni londonski šoli, kupovali so krzno, dragulje, nepremičnine in financirali gostovanje rokovskih skupin v Rusiji. Del so ga porabili tudi za financiranje delovanje poljske nevladne organizacije, ki zagovarja ruske interese v EU. Njenega vodja Mateusza Piskorskega so obtožili vohunjenja za Rusijo.
Slovenski prejemniki
Na spletni strani OCCRP so, kot že omenjeno, med prejemniki navedena slovenska podjetja in tuja, ki so denar dobivala preko slovenskih bank. Skupaj gre za 15,4 milijona dolarjev (14,2 milijona evrov).
Največji del te vsote, 6,63 milijona dolarjev (6,14 milijona evrov) naj bi se stekel na račun podjetja za arhitekturno in gradbeno projektiranje s sedežem v Ljubljani Omnia Arhing. Poizvedovanje Dela je pokazalo, da so dobili plačilo za dejansko opravljeno delo. Enako, so ugotovili, velja še za dve v dokumentih prav tako omenjeni pravni osebi – podjetje Tipro ter Mizarstvo Kraljič. Podjetje Omnia Arhing je po poročanju Dela v Rusiji načrtovalo in opremljalo tovarno, Mizarstvo Kraljič je znanemu kupcu izdelalo notranjo opremo, pri Tipru pa so dolgoletni stranki prodali računalniško opremo.
Največ plačil v skupni vrednosti 5,5 milijona evrov je prišlo na račune pri NLB, več milijonov pa se je steklo tudi na račune pri Deželni banki Slovenije, Factor banki (njena naslednica je DUTB) in Sberbanki.
V oči bodejo velike vsote, ki so jih prek Slovenije prejemale pravne osebe s sedežem na Cipru. Kerissaco Management Limited 3,62 milijona dolarjev (3,35 milijona evrov), Dorville Limited 2,23 milijona dolarjev (2,06 milijona evrov), Jillava Shipping Limited pa 1,81 milijona dolarjev (1,86 milijona evrov).
TI: Še en škandal, ki kaže na nujnost sprememb
Transparency International Slovenia (TI Slovenia) po razkritju obsežne sheme za pranje umazanega denarja poziva k ukrepom proti praksam, ki posameznikom omogočajo razpolaganje s premoženjem nelegalnega izvora. "Manj kot leto dni po aferi Panamski dokumenti nov škandal ponovno opozarja, da so spremembe nujne in neizogibne. Odločevalci po vsem svetu bodo morali pokazati ukrepe proti takim praksam," je poudaril Sebastijan Peterka iz TI Slovenia.
Afera ponovno kaže tudi na potrebo po večji transparentnosti dejanskega lastništva podjetij, saj so se tudi v tej aferi uporabljala slamnata podjetja oz. slamnati lastniki podjetij. Ob aferah tudi raziskave, med drugim raziskava TI Slovenia Nevidni lastniki, že leta kažejo, da se anonimnost lastništva zlorablja za mnoge negativne pojave. "Že mesece se odločevalci v Evropi prerekajo o tem, ali bi registre dejanskega lastništva odprli javnosti ali ne. Sedaj so dobili še en odločen signal, ki ga ne smejo prezreti," je še povedal Peterka. Javno dostopni in strojno berljivi registri dejanskega lastništva bi omogočili lažje odkrivanje nepravilnosti, tudi s strani preiskovalnih novinarjev in drugih akterjev civilne družbe. S tem bi kriminalcem in koruptivnim otežili tovrstna početja. Tri evropske institucije bodo v prihodnjih mesecih začele pogajanja o novi direktivi, ki bo urejala preprečevanje pranja denarja, TI Slovenia pa je že pred meseci pozval slovenske odločevalce, naj z zgledom prevzamejo vodilno vlogo pri oblikovanju mnenja v drugih državah članicah.
TI Slovenia prav tako pričakuje, da bodo slovenski organi pregona skrbno preverili vse razpoložljive informacije v medijih ter ustrezno ocenili, če gre v katerem razkritem primeru tudi za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so še zapisali.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.