Mednarodni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, ker je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Slednja naj bi predstavljala skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.
Univerzalna deklaracija človekovih pravic je na globalni ravni prvič razglasila, da so vsi ljudje rojeni svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in da so do svojih pravic in svoboščin upravičeni ne glede na rasno pripadnost, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.
DIH: Dan človekovih pravic vse bolj mednarodni dan sprenevedanja
V Društvu za integracijo homoseksualnosti (DIH) so ob mednarodnem dnevu človekovih pravic razočarani nad uresničevanjem načel spoštovanja človekovih pravic in enakih možnosti v Sloveniji. Ocenjujejo, da postaja dan človekovih pravic vse bolj mednarodni dan sprenevedanja, in je bolj kot uresničevanju človekovih pravic in enakih možnosti v vsakdanjem življenju namenjen promociji političnih in ostalih elit.
Čeprav ustava jasno določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine in da smo vsi pred zakonom enaki, je to pri nas še daleč od resnice, opozarjajo v DIH.
V Sloveniji že potekale slovesnosti
V Sloveniji je večina slovesnosti ob dnevu človekovih pravic potekala že v petek. Ombudsman Matjaž Hanžek je v poslanici ob mednarodnem dnevu ocenil, da je v Sloveniji politični strah iz prejšnjega sistema zamenjal eksistenčni strah v novem sistemu. Za uživanje človekovih pravic ni dovolj le politična svoboda, ampak tudi družba, v kateri posameznika ni strah za preživetje, je dodal Hanžek. Poudaril je tudi, da se je Slovenija med drugim osamosvojila zaradi slabega odnosa do človekovih pravic in pravic raznovrstnih manjšin v nekdanji skupni državi.
V Sloveniji je večina slovesnosti ob dnevu človekovih pravic potekala že v petek. Ombudsman Matjaž Hanžek je v poslanici ob mednarodnem dnevu ocenil, da je v Sloveniji politični strah iz prejšnjega sistema zamenjal eksistenčni strah v novem sistemu. Za uživanje človekovih pravic ni dovolj le politična svoboda, ampak tudi družba, v kateri posameznika ni strah za preživetje, je dodal Hanžek. Poudaril je tudi, da se je Slovenija med drugim osamosvojila zaradi slabega odnosa do človekovih pravic in pravic raznovrstnih manjšin v nekdanji skupni državi.
Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic pa so nekatere slovenske nevladne organizacije pozvale predsednika vlade Janeza Janšo, naj slovenske oblasti čim prej sprejmejo sistemski zakon za preprečevanje nasilja v družini ter ukrepajo proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in otroki, vključno z nasiljem na delovnem mestu in trgovanjem z ženskami in otroki.
Predsednica komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata (SD) je v petek pripravila novinarsko konferenco o delu komisije, katere pristojnosti so se v tem mandatu razširile na področje človekovih pravic in enakih možnosti. Povedala je, da je komisija letos na desetih rednih in eni nujni seji obravnavala 317 peticij, kar je nekoliko več od povprečja, struktura vlog državljanov pa ostaja podobna kot v minulih letih.
V državnem zboru je prav tako v petek predsednik parlamenta France Cukjati sprejel delegacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in Neodvisnosti. Kot je Cukjati po srečanju povedal novinarjem, so se strinjali, da je tudi v bodoče potreben dialog med socialnimi partnerji.
Slovenija je progresivna država
Zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost ocenilo, da Slovenija na področju človekovih pravic v mednarodni skupnosti nastopa kot progresivna država, ki se poleg uveljavljanja obstoječih mednarodnopravnih inštrumentov na področju človekovih pravic zavzema tudi za razvoj novih standardov ter sodeluje pri konkretnih aktivnostih za spoštovanje in promocijo človekovih pravic.
Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner je poudarila, da EU na področju človekovih pravic vodi zelo aktivno politiko. Trenutno si EU močno prizadeva za uresničitev septembrske odločitve z vrhunskega zasedanja Združenih narodov o ustanovitvi Sveta ZN za človekove pravice. Ta bo nadomestil komisijo ZN za človekove pravice in vzpostavil mehanizem za učinkovitejše varovanje človekovih pravic po svetu.
V društvo za Združene narode za Slovenijo pa so se odločili, da dan človekovih pravic obeležijo v ponedeljek. Proslavo, na kateri bo kot slavnostni govornik nastopil predsednik republike Janez Drnovšek, bodo pripravili v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Po govoru predsednika bo sledila podelitev nagrad Slavka Zoreta za najboljše prispevke s področja delovanja ZN.
