Pred 50 leti so se svetovne velesile zavezale k zmanjšanju jedrskega orožja

1. julija 1968 je več deset držav, na čelu z ZDA in takratno Sovjetsko zvezo, podpisalo pogodbo, ki naj bi zmanjšala širjenje jedrskega orožja po svetu. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja zavezuje pet svetovnih velesil, ki uradno posedujejo jedrsko orožje, ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo, in Kitajsko, da državam brez jedrskega orožja ne bodo posredovale jedrskega orožja ter materiala, znanja in tehnologije za njegovo izdelavo.

Prav tako pogodba državam brez jedrskega orožja prepoveduje sprejemanje jedrskega orožja ter znanja in tehnologije za njegovo izdelavo.

Poleg tega se je pet jedrskih velesil zavezalo, da si bodo prizadevale za prenehanje jedrskega oboroževanja ter postopno jedrsko razorožitev pod nadzorom mednarodne skupnosti.

Pogodba državam brez jedrskega orožja ne prepoveduje razvoja in uporabe jedrskega programa za civilne namene, kot sta pridobivanje energije in raziskovanje, obenem pa dovoljuje prenos znanja in tehnologije za miroljubno izkoriščanje jedrske energije. To nadzira Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki s pomočjo inšpektorjev preverja, da se jedrske aktivnosti ne usmerjajo tudi v vojaške namene.

Svet od leta 1968 pridobil štiri nove jedrske sile

Nekatere države so se po podpisu pogodbe jedrskemu programu odpovedale. To so Švedska, Švica, Južna Afrika ter tudi nekdanje republike Sovjetske zveze.

A na drugi strani je svet v času od podpisa sporazuma dobil štiri nove jedrske sile. To so Indija, Pakistan in Izrael, ki pogodbe sicer niso nikoli podpisale, ter Severna Koreja, ki je leta 2003 odstopila od nje. In prav Severna Koreja je v zadnjem letu sprožala največ zaskrbljenosti zaradi svojega jedrskega orožja ter raketnih in jedrskih preizkusov. Napetosti so se nevarno zaostrile v odnosih z ZDA, kazalec simbolične ure sodnega dne, ki označuje konec človeštva zaradi jedrskega uničenja, se je takrat premaknil na dve minuti do polnoči.

Na nedavnem zgodovinskem srečanju predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una se je uradni Pjongjang sicer zavezal k denuklearizaciji. A pred le nekaj dnevi so slike komercialnih satelitov razkrile, da Severna Koreja pospešeno nadaljuje s posodabljanjem svojih jedrskih naprav.

Zaskrbljenost glede usode pogodbe je izrazil Mark Fitzpatrick z Mednarodnega inštituta za strateške študije ter pri tem opozoril na tveganje, ki ga predstavlja Trumpova nepredvidljivost. V dobrem letu in pol predsedovanja je Trump ZDA namreč umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma in iranskega jedrskega dogovora, v zadnjih dneh pa je slišati govorice, da naj bi želel izstopiti celo iz Svetovne trgovinske organizacije (WTO). "Če pogodbo zapusti še kakšna država, kot je to storila Severna Koreja, bi to lahko povzročilo razpoko."

Tako bi lahko denimo Teheran zaradi ameriškega odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom začel znova razvijati svoj jedrski program.

Svetovne jedrske zaloge so se zmanjšale, ampak...

Pogodba je sicer prispevala k zmanjšanju svetovnih zalog jedrskega orožja, ki je večinoma v lasti ZDA in Rusije. Število jedrskih konic se je tako od podpisa pogodbe zmanjšalo za 85 odstotkov z okoli 75.000 na 15.000.

Je pa jedrsko razoroževanje podpisnic sporazuma ta čas v zastoju, saj so pogajanja med Moskvo in Washingtonom trenutno na mrtvi točki. Obenem vse države z jedrskim orožjem "razvijajo povsem nove sisteme jedrskega orožja ali pa to napovedujejo," navaja navaja Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri).

Fitzpatrick medtem ocenjuje, da je "pogodba izjemno uspešna, saj je število držav z jedrskim orožjem ostalo pod deset".

Pogodba ne prepoveduje jedrskega orožja

Direktorica organizacije Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje (ICAN), ki je lani prejela Nobelovo nagrado za mir, Beatrice Fihn je dejala, da je pogodba na splošno uspešna, težava pa je v tem, da jedrskega orožja ne prepoveduje, ampak govori samo o njegovem zmanjšanju.

Julija lani je sicer 122 držav sprejelo novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. A k pogodbi niso pristopile jedrske države in države članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija.