Leto dni potem, ko je potres stresel sever Pakistana in zahteval kar 74 tisoč žrtev, številni preživeli še vedno nimajo trdne strehe nad glavo. Pred prihodom zime jih tako – že drugo leto zapored – skrbi, kako bodo preživeli oster himalajski mraz.
Pakistanski predsednik Mušaraf trdi, da so številke pretirane in da le 35 tisoč ljudi še vedno živi v šotorih.
Potres je na ceste pognal tri milijone ljudi na območju, velikem kot Nova Zelandija.
Po vsej državi so se ljudje z minuto molka in molitvijo spomnili žrtev, pozabili pa niso niti preživeli. Mošeja v Muzafarabadu, mestu, ki ga je potres skoraj zravnal s tlemi, je bila nabito polna. “Današnji dan je obudil žalost, saj sem izgubil številne ljubljene,” je dejal 65-letni Abdul Rahim. “Naj da bog pogum novim generacijam, da bodo znova zgradili mesto,” je nadaljeval, ko je čakal na začetek osrednje komemorativne slovesnosti. Pripravili so jo na stadionu ob porušeni univerzi v prestolnici pakistanskega dela Kašmirja.
Sirene so že ob 8.52 zjutraj naznanile minuto molka. Natančno leto dni prej so se začela tla tresti. Otroci so bili takrat v šolah, številni se niso vrnili domov. V mestu Balakot je pod porušenimi zidovi osnovne šole umrlo 200 učencev, 63 jih je pokopano v skupnem grobu na kraju, kjer je stala zgradba. “Današnji dan ni nič drugačen od drugih, saj v zadnjem letu nisem nikoli mogel pozabiti grozljivih prizorov,” je dejal 22-letni Taimur Han, ki je v mestu obiskal grob matere, očeta in sestre.
Spominsko slovesnost so pripravili tudi v pakistanski prestolnici Islamabad, spomnili so se na ljudi, ki so umrli v stolpnici Margala Towers, edini zgradbi v mestu, ki tresenja tal ni zdržala. Pod seboj je pokopal petdeset ljudi.
1500 ljudi je umrlo na drugi strani meje, v indijskem delu Kašmirja. Prav skupna tragedija je prisilila obe strani, da sta začele aktivneje iskati rešitev spora, ki se vleče že šestdeset let in je bil vzrok dveh vojn. Čeprav večjega napredka ni bilo, je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf na slovesnosti obljubil, da si bodo še naprej prizadevali zanjo.
Za prizadete prebivalce porušene regije je bila še bolj pomembna obljuba, da bo obnova končana v dveh ali treh letih ter da se bo odločneje zoperstavil korupciji. Znano je namreč, da veliko denarja, namenjenega pomoči, ponikne v zasebne žepe. V Balakotu je zato protestiralo več sto ljudi, prav toliko se jih je zbralo pred parlamentom v Islamabadu.
Mušaraf je sicer poudaril, da Pakistan potrebuje še 800 milijonov dolarjev pomoči, saj morajo zgraditi kar 600 tisoč domov.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.