Države članice dosegle dogovor o novem podaljšanju brexita

Današnje srečanje veleposlanikov 27 držav članic EU ni bilo namenjeno sprejemanju formalnih odločitev in jih tudi niso sprejeli, je povedal vir pri EU. "Vsi so se strinjali o potrebi za preložitev, da bi se izognili brexitu brez dogovora. Razprava o dolžini preložitve še poteka," je dodal.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v torek na Twitterju sporočil, da bo voditeljem EU priporočil preložitev brexita z 31. oktobra letos na 31. januar 2020. Omenja se možnost prožne preložitve, kar bi pomenilo, da bi lahko Združeno kraljestvo zapustilo EU, ko bo dogovor ratificiran.

Za to se je odločil, potem ko so britanski poslanci potrdili predlog zakona, s katerim bi uzakonili sporazum o britanskem izstopu iz unije. Le nekaj minut pozneje pa je britanski premier Boris Johnson doživel poraz, ko so poslanci zavrnili časovnico za potrditev zakonodaje, ki je za obravnavo zakona v spodnjem domu parlamenta predvidevala tri dni. Johnson je nato vztrajal, da še vedno želi Združeno kraljestvo popeljati iz unije 31. oktobra, a je priznal, da mora glede dokončne odločitve o nadaljnjem ukrepanju počakati, dokler EU ne sporoči odločitve glede podaljšanja roka za izstop.

Nekatere države, predvsem Francija, naj bi se zavzemale za krajše podaljšanje roka za izstop, da bi britanskemu premierju Johnsonu pomagali pri hitrem sprejemanju izstopnega dogovora v britanskem parlamentu.

Če se države članice ne bodo mogle dogovoriti, bi lahko v ponedeljek potekal izredni vrh EU. Vendar pa se večina zavzema, da bi odločitev sprejeli ta teden po pisnem postopku. Veleposlaniki se bodo znova sestali v petek. "Medtem bo Tusk nadaljeval posvetovanja," je povedal vir.

Johnson odločen, da ne bo sprejel podaljšanja

Britanska vlada je bila sicer za trimesečno preložitev brexita v skladu s septembra sprejetim zakonom primorana zaprositi v soboto, potem ko je parlament podprl dopolnilo, s katerim je preložil dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje. Vir na Downing Streetu je danes za BBC dejal, da Johnson ne bo sprejel podaljšanja do januarja. "Če bo Bruselj pristal na podaljšanje, bo država lahko šla naprej le z volitvami. Parlament je zlomljen," je dejal vir. 

Dopoldne se je sicer Johnson sestal z vodjo opozicijskih laburistov Jeremyjem Corbynom. "Jeremy Corbyn je ponovil ponudbo premierju, da bi dosegli dogovor o razumni časovnici za razpravo, preučitev in dopolnitev zakona o izstopnem sporazumu. Ponovil je tudi, da bodo laburisti podprli splošne volitve, ko bo grožnja brexita brez dogovora umaknjena z mize," je po srečanju povedal tiskovni predstavnik največje opozicijske stranke.

Vir v vladajoči konservativni stranki je medtem povedal, da Corbyn nima druge politike kot dodatne preložitve in da bi leto 2020 porabili za referendume. "Tako so pogovori precej hitro propadli," je dodal po poročanju britanskih medijev.

Vir v laburistični stranki je v odzivu poudaril, da "je jasno, da vlada ne želi doseči dogovora, ker ne želi preučitve njenega groznega dogovora".

Predsednik Evropskega parlamenta podpira podaljšanje roka za brexit

Da bi EU po zamrznitvi potrjevanja zakona o izstopnem dogovoru v britanskem parlamentu Londonu podaljšala rok za brexit do 31. januarja 2020, se je danes zavzel tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. "Mislim, da bi bilo dobro, da Evropski svet sprejme to podaljšanje," je zapisal. Kot je dejal Sassoli, bi podaljšanje roka za izstop britanskemu parlamentu omogočilo, da pojasni svoje stališče, Evropskemu parlamentu pa, da opravlja svojo vlogo. Ta sicer ne odloča o podaljšanju roka za brexit, je pa zadnji člen v procesu ratifikacije dogovora o brexitu med EU in Združenim kraljestvom. 

Kot že rečeno, britanska prošnja vsebuje željo po trimesečnem podaljšanju, torej do 31. januarja, a v igri so tudi druge možnosti. Za kakršnokoli podaljšanje bi že šlo, bi se to obdobje po pisanju BBC lahko predhodno zaključilo, če bi parlament potrdil zakon o izstopnem sporazumu.

Irski premier Leo Varadkar je v današnjem telefonskem pogovoru s Tuskom podprl preložitev do konca januarja 2020. Združeno kraljestvo bi lahko izstopilo pred tem datumom, če bi bil prej ratificiran izstopni sporazum, so sporočili iz Varadkarjevega kabineta.

Francija je že v torek zvečer sporočila, da je pripravljena na krajšo preložitev. "Konec tedna bomo videli, če je zgolj tehnično podaljšanje več dni upravičeno, da bi britanski parlament lahko zaključil parlamentarni postopek," je v senatu dejala državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin.

Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je menil, da krajša preložitev ne bi bila problem. "Če bi datum izstopa preložili za dva, tri tedne, da bi lahko poslanci v Londonu ratificirali zakonodajo, menim, da bi bil to še najmanjši problem," je povedal.

Pri preložitvi do konca januarja pa bi morali vedeti, kaj je razlog za to, kaj se bo v tem času zgodilo in ali bodo v Veliki Britaniji volitve. "Predvsem moramo vedeti, kaj nameravajo storiti Britanci in Johnson. To je danes še vedno zelo nejasno," je poudaril v pogovoru za nemško televizijo RTL.

Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert pa je pojasnil, da Nemčija ne bo nasprotovala preložitvi. O dolžini morebitne preložitve ni želel govoriti.