Bolivijski predsednik Carlos Mesa je v ponedeljek odstopil s položaja. Kot je pojasnil v televizijskem nagovoru, se je za odstop odločil po socialnih nemirih, ki že več tednov pretresajo državo. V Boliviji namreč že več dni potekajo množični protesti avtohtonega prebivalstva, ki zahteva več pravic in podržavljenje industrije zemeljskega plina.
Bogatejši za več avtonomije, revnejši za podržavljanje
Tudi tokratni protesti so povezani z naravnimi viri, kriza pa se je sčasoma sprevrgla v boj za oblast med bogatimi in revnimi provincami. Bogatejše province na vzhodu države, ki so bogate z zemeljskim plinom, hočejo več avtonomije, obubožano prebivalstvo drugod po državi, večinoma avtohtono indijansko prebivalstvo, pa hoče podržavljenje naravnih virov in novo ustavo, ki bi dala več pravic avtohtonemu prebivalstvu. V zadnjih tednih so protestirali ravno slednji, ki so prepričani, da bi od naravnih bogastev države končno morali imeti koristi revnejši sloji, ki so večinoma kmetje in delavci.
Največji protesti so potekali v prestolnici La Paz. V ponedeljek se je tam zbralo več kot 80.000 ljudi, večinoma pripadniki ljudstev Kečuji in Ajmari, pridružili pa so se jim še ostali kmetje, rudarji, delavci in učitelji. Proteste so spremljale zapore cest, izpadi v oskrbi s hrano in gorivom ter posredovanje policije s solzivcem in aretacijami. O morebitnem drugem nasilju in žrtvah niso poročali.
Predsednik Mesa je v ponedeljek zvečer v televizijskem nagovoru priznal, da ni sposoben rešiti nastale krize, zato bo odstopil. Kongres, ki ima v skladu z ustavo edini pravico odločati o odstopu predsednika, se bo danes sestal na izrednem zasedanju in razpravljal o nadaljnjih korakih.
Glavni politični nasprotnik Mese, socialistični voditelj Evo Morales je ocenil, da odstop predsednika ni nobena rešitev. Namesto tega je predlagal vzpostavitev ustavodajne skupščine in sklic predčasnih volitev.