Domnevno ponarejeni hrvaški dokument se od avtetičnega dokumenta razlikuje v 14 točkah

24UR je razkril domnevno ponarejene hrvaške dokumente, ki so Jean-Clauda Junckerja prepričali, da začasno zaustavi postopek komisije pri dodelitvi izjeme za Hrvaško pri uporabi imena teran. Gre za dva hrvaška dokumenta z istim datumom, istimi oznakami, ki bi morala biti enaka, pa nista.

Dokument je hrvaški pravilnik o njihovi zaščiti vin iz leta 2004, ki se, kot je poročal 24UR, v 14 točkah razlikujeta od avtentičnega dokumenta. Besedilo, ki je na fotografiji označeno z rumeno in rdečo, naj bi Hrvati dodali kasneje, s čimer naj bi komisijo želeli pretentati, da je Hrvaška teran zaščitila pred Slovenijo.

Kot je znano, je skupina gospodarstvenikov komisiji v Bruslju že predstavila svoje pomisleke oziroma informacijo o domnevnem ponarejanju dokumentov, ta pa bo naredila novi razmislek. Hrvaška sicer vse očitke zavrača in trdi, da je bil celotni postopek glede terana popolnoma transparenten.

Podpredsednik hrvaške vlade in zunanji minister Davor Ivo Stier je glede Junckerjeve napovedi, da se bo Evropska komisija po preučitvi slovenskih trditev, da je Hrvaška ponarejala dokumente o teranu, vrnila k vprašanju terana. Dejal je, da ne gre za napoved o spremembi odločitve komisije o napovedanem uvajanju izjeme za hrvaške vinarje, temveč za ugotavljanje dejstev, kar "ni težava".

Presednik sabora: Hrvaška ne bo sodelovala v postopkih arbitražnega sodišča 

Sicer pa je predsednik hrvaškega sabora in vladne stranke Most neodvisnih list Božo Petrov  danes ponovil, da Hrvaška ne bo sodelovala v postopkih arbitražnega sodišča. Zavrnil je pričakovanje predsednika Evropske komisije Junckerja, da bosta Hrvaška in Slovenija brezpogojno spoštovali odločitev arbitražnega sodišča v sporu o meji.

"Hrvaška ne bo sodelovala v arbitražnih postopkih, za katerimi stoji sramotno početje posameznih udeležencev," je ob robu zagrebške konference o županijah kot nosilcih gospodarskega razvoja novinarjem dejal Petrov.

Hrvaški sabor je konec julija 2015 odločil, da Hrvaška izstopa iz arbitražnega postopka. Kot so pojasnili, glavni razlog za odločitev o odstopu od arbitražnega sporazuma ni bilo le obnašanje nekdanjega slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik, temveč v naknadno dodanih dokumentih, na podlagi katerih je arbitražno sodišče lahko odločalo o rešitvi spora o meji.

Juncker je v sredo dejal, da Evropska komisija podpira arbitražni proces, "ki je v interesu pravne gotovosti za obe strani ter v interesu gladkega in učinkovitega izvajanja zakonodaje EU". Izrazil je pričakovanje, da bosta Hrvaška in Slovenija popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev arbitražnega sodišča v sporu o meji, ko bo ta sprejeta.

"Bilo bi zanimivo videti, ali bi se gospod Juncker ali kdorkoli drug iz EU odzval na takšen način, če bi se to zgodilo v njegovi državi," je danes izjavil Petrov.

Plenković Junckerjevo mnenje označil kot skrajno nepomembno   

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je danes izrazil prepričanje, da bi vsaka država, ki bi se našla v podobni situaciji kot Hrvaška v arbitražnem postopku, storila enako.

Junckerjevo spodbudo arbitraži, je označil kot "skrajno nepomembno in nesprejemljivo za Hrvaško". Kot je poudaril, sta hrvaška vlada in sabor soglašala z oceno, da je arbitraža "težko kompromitirana in kontaminirana".

"V mednarodnopravnem smislu odločite arbitražnega sodišča v okviru procesa, ki se ga sploh ne udeležujemo, na noben način ne bodo obvezovale Hrvaške," je med današnjim obiskom državne geodetske uprave novinarjem dejal predsednik hrvaške vlade.

"Hrvaška bo s Slovenijo reševala odprto vprašanje meje na kopnem in morju po drugi poti in ne z arbitražnim postopkom, ki je kompromitiran z ravnanjem slovenske strani. Zaradi tega sta slovenska agentka v arbitražnem postopku in sodnik iz Slovenije sama odstopila," je dejal.

Poudaril je še, da je Zagreb Evropsko komisijo pred letom in pol jasno seznanil s hrvaškimi stališči. "Če bo treba pojasniti, zakaj smo to počeli, bomo pojasnili. Temu ne bom dajal večje pozornosti," je še povedal.

Po Plenkovićevih besedah je Hrvaška vstopila v arbitražni postopek "v dobri veri". "Prepričan sem, da bi, potem, kar se je razkrilo, ne samo Hrvaška, ampak katera koli država, ki bi se znašla v podobni situaciji (...) , ravnala enako. Zadeva je trdna in jasna," je sklenil hrvaški premier.

Stier: Reševanje dvostranskih sporov meji ni v pristojnosti Evropske komisije 

Podpredsednik hrvaške vlade in zunanji minister Davor Ivo Stier je danes ponovil, da Junckerjevo mnenje "spodkopava avtoriteto Evropske komisije".

"Hrvaška si prizadeva, da bi se komisija osredotočila na vprašanja, za katera je pristojna," je izjavil Stier v Zagrebu po današnjem srečanju zunanjih ministrov držav procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropo (SEECP). Znova je dejal, da "reševanje dvostranskih sporov, spor o meji pa je dvostransko vprašanje," ni v pristojnosti Evropske komisije.