
Za svoje deseto polletno vodenje Unije si je Haag zastavil pet prednostnih nalog, ob tem pa napovedal, da se bo njihovega izpolnjevanja lotil z realizmom pa tudi z ambicijami. "Realizem je potreben zaradi zahtevnega dnevnega reda. Ambicije pa so nujne, saj se geografsko, institucionalno in finančno pomen EU povečuje," je ob nedavni predstavitvi prioritet napovedal nizozemski zunanji minister Bernard Bot.
Prva prednostna naloga je širitev
Kot je pojasnil, je realizem potreben predvsem v povezavi s prvo prednostno nalogo, to je širitvijo. "Unija v razširjeni sestavi se mora naučiti delovati učinkovito in vzdržno. Dobila bo novo Evropsko komisijo in začel bo delati nov, razširjeni Evropski parlament. Z dobro organizacijo lahko bistveno pripomoremo k hitri in učinkoviti integraciji novink v procese odločanja," je pojasnil Bot. Tudi ambicije so povezane z delovanjem v razširjeni EU: "Predsedstvo mora pokazati sposobnost vodenja razširjenega kroga držav v Svetu EU in v odnosih s komisijo in parlamentom," je dejal Bot.
V času predsedovanja tudi odločitev o Turčiji

Ob polni integraciji novink bo v zvezi s širitvijo v času nizozemskega predsedovanja prišlo še do nekaj ključnih odločitev. EU naj bi namreč sklenila pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo ter jima tako odprla vrata v povezavo v letu 2007, pripraviti bo morala tudi vse potrebno za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško. Najtežja pa bo zagotovo odločitev, povezana s Turčijo: vrh povezave bo moral decembra na podlagi poročila Evropske komisije odločiti, ali ta najstarejša prosilka za članstvo in več let kandidatka končno izpolnjuje pogoje za začetek pristopnih pogovorov. Svojo oceno in priporočila bo komisija bo njegovih besedah pripravila na podlagi koebenhavnskih meril za članstvo, po katerih je in bo presojala vse kandidatke; ključna pri tem so politična merila, kajti brez njihovega izpolnjevanja začetek pogajanj ni mogoč. "Evropski svet bo odločitev sprejel na podlagi našega poročila in priporočil. Te seveda lahko sprejme ali ne," je še dejal Prodi.
Notranja varnost je opredeljena kot naslednja prioriteta, s katero se namerava v drugi polovici 2004 prednostno ukvarjati Nizozemska. Predsedstvo si bo prizadevalo za jasno opredelitev političnih smernic za območje svobode, varnosti in pravičnosti. Pri tem Nizozemska načrtuje, da se bo EU uspelo dogovoriti o časovnici in stopnjah uvajanja konkretnih ukrepov za uresničevanje evropske azilne, migracijske in integracijske politike. Posebna pozornost bo posvečena boju proti terorizmu in organiziranem kriminalu.
Med prioritetami tudi finance EU

Nizozemsko predsedstvo si bo prizadevalo, da bo povezavi že v drugi polovici tega leta uspelo doseči dogovor o temeljnih načelih in smernicah za prihodnjo finančno perspektivo, ki bo začrtala skupno porabo EU v obdobju od 2007 do 2013. Čeprav bo predsedstvo v pogajanjih ostajalo nevtralno, pa bo zagovarjalo stališče, da se s prihodnjo finančno perspektivo uvede korekcijski mehanizem za vse velike neto plačnice v skupni proračun. "Nesprejemljivo je, da zdaj ta mehanizem velja le za eno državo, Veliko Britanijo," je poudaril Zalm in spomnil, da je Nizozemska tista država, ki na prebivalca plača daleč največ v proračun EU.
V pripravi program kulturnih izmenjav
Nizozemska, ki je EU nazadnje predsedovala v prvi polovici leta 1997, ko je povezava sprejela Amsterdamsko pogodbo, v času tokratnega predsedovanja želi tudi začeti razpravo z evropskimi državljani in vladami o skupnih evropskih vrednotah ter nadaljnjem razvoju evropskega integracijskega procesa. Prav tako želi opozoriti na veliko kulturno raznolikost razširjene EU, zato pripravlja program kulturnih izmenjav. "Najti moramo nove načine za komuniciranje Evrope, saj potrebujemo podporo javnosti," je opozoril Bot.