ZDA in Velika Britanija s sopodpisano Španijo naj bi Varnostnemu svetu Združenih narodov še danes predstavile osnutek druge resolucije o Iraku, ki naj bi predvidevala možnost vojaškega posredovanja, toda brez določenega datuma, varnostni svet pa se bo ob 21.30 po srednjeevropskem času znova sestal za zaprtimi vrati, da bi razpravljal o Iraku.
Medtem ostale tri stalne članice Francija, Rusija in Kitajska, še niso pripravljene na odločanje o takšni resoluciji in so naklonjene nemško-francoski pobudi, da se išče mirno rešitev spora z okrepitvijo inšpekcij v Iraku. Neodvisno od možnosti veta pa ostaja odprto tudi vprašanje, ali bi ameriško-britanska resolucija dobila potrebno podporo devetih članic od 15. Ameriško stališče naj bi podpirala še Bolgarija.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je še dejal, da ameriški predsednik pričakuje, da bo varnostni svet osnutek resolucije obravnaval hitro, zahtevala pa bo izpolnjevanje resolucije 1441, ki od Iraka zahteva razorožitev, v nasprotnem primeru pa predvideva "resne posledice", je dodal Fleischer. Drugih podrobnosti o osnutku resolucije ni želel navesti, saj se morajo z njim najprej seznaniti članice varnostnega sveta.
Tudi britanski zunanji minister Jack Straw je na srečanju zunanjih ministrov v Bruslju napovedal novo resolucijo: "V predloženi resoluciji bo potrjeno, da Irak ni izpolnil zahtev po popolni razorožitvi, s čimer se izteka njegova zadnja priložnost. Odločitev o novi resoluciji pa pričakujemo dva tedna po predložitvi," je dejal Straw in dodal, da bo tako časa za razpravo o resoluciji dovolj.
Nemčija, Francija, Rusija in Vatikan proti uporabi sile
Francoski predsednik Jacques Chirac, ki se je v Berlinu srečal z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, je ponovil, da Francija in Nemčija nasprotujeta novi resoluciji, ki bi dovolila odločnejše ukrepanje proti Iraku. V vsakem primeru je po Chiracovih besedah vojna najslabša možnost. "Seveda si želimo, da bi se Irak razorožil, saj predstavlja grožnjo regiji in svetu, toda menimo, da ga je treba razorožiti na miren način," je dodal Chirac.
“V tem kontekstu ne vidimo razlogov, da spremenimo svojo logiko, mirovno logiko, in pristanemo na logiko vojne,” je dejal Chirac. Chirac je še dejal, da so predstavniki Nemčije, Francije in Rusije varnostnemu svetu predložile “časovni načrt razorožitve”.
Francoski in ruski predsednik sta v telefonskem pogovoru potrdila "sorodnost" stališč Francije in Rusije glede iraškega vprašanja. Kot je sporočil Kremelj, sta se predsednika strinjala, da je potrebno dati "prednost diplomatskim metodam za rešitev iraškega problema".
"Vsakršno morebitno posredovanje v Iraku mora odobriti OZN. Le varnostni svet je pristojen, da kot legitimno obrambo odobri vojaško posredovanje, vendar v primeru, če je predhodno prišlo do agresije na to državo," je izjavil vatikanski zunanji minister Jean-Louis Tauran. Po njegovih besedah bi bil enostranski napad na Irak brez soglasja Združenih narodov "zločin proti miru".
Sadam Husein obljubil nadaljnje sodelovanje
Sadam Husein je po navedbah ruskega zunanjega ministrstva nekdanjemu ruskemu premieru Jevgeniju Primakovuta konec tedna med obiskom Bagdada dejal, da inšpektorjem "ne bodo metali polen pod noge". Po pojasnilih ruskega zunanjega ministrstva si je Primakov, ki je v Bagdadu pojasnjeval ruska stališča do krize, prizadeval dobiti zagotovila, da bo Irak dosledno izpolnil zahteve resolucije 1441 Varnostnega sveta ZN in da bo brezpogojno sodeloval z mednarodnimi inšpektorji.
Blix pričakuje uničenje raket
Vodja inšpektorjev ZN Hans Blix ne izključuje uporabe vojaške sile za razorožitev Iraka. Blix meni, da vlada v Bagdadu ni verodostojna in da je treba diplomatska prizadevanja "po možnosti podpreti s silo". Blix sicer ne verjame, da bi prišlo do mednarodnih inšpekcij v Iraku brez pritiska od zunaj, vključno z ameriško vojsko. Na vprašanje, kako dolgo bodo trajale inšpekcije, je Blix odgovoril, da le še nekaj časa pod pogojem popolnega sodelovanja Iraka. "Če tega ne bo, lahko inšpekcije trajajo še nekaj mesecev," je za ameriški časopis Time povedal Blix.
Naloga Varnostnega sveta je, da odloči, ali obstoj raket al salmud-2 pomeni materialno kršitev z resolucijo ZN 1441, treba pa je upoštevati, da Irak orožja ni proizvajal na skrivaj in da je nadzornikom dal na voljo vse podatke o raketi. "Na vsak način pa mora Irak rakete uničiti," je dejal Blix. Generalni sekretar Kofi Annan pa je povedal, da bo moral varnostni svet sprejeti odločitev, če Irak po navedbah nadzornikov ne bo uničil raket, ki imajo večji doseg od dovoljenega. Blix je za začetek uničevanja raket določil 1. marec.
Inšpektorji ZN za nadzor nad oborožitvijo so medtem nadaljevali svoje delo v Iraku. Pregledali so skupno enajst objektov, med drugim neko letališče, tehnični inštitut v Bagdadu ter tehnično univerzo v mestu Mosul na severu Iraka, pa tudi štiri tovarne iraške raketne industrije
EU spet neenotna o Iraku?
Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso našli skupnega jezika glede načina reševanja iraške krize. Medtem ko se Velika Britanija zavzema za novo resolucijo, s katero bi bilo potrjeno, da Irak ni izpolnil obveznosti glede razorožitve, pa Francija temu nasprotuje in vztraja na okrepitvi mednarodnih inšpekcij v Irakau
"Vojna ni neizogibna in uporaba sile je le skrajno sredstvo," je dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se je s tem zopet jasno postavil na mirovno stališče, ki ga zagovarja tudi Pariz. Pri tem je poudaril, da so trenutno vsa prizadevanja usmerjena v uresničevanje resolucije 1441, katere mehanizmi še niso izčrpani. "Ta prizadevanja bi nova resolucija ZN preprečila. Zato njenemu sprejemu nasprotujemo," je poudaril Fischer.
Grško predsedstvo EU je sicer razlike do vprašanja Iraka poskušalo zakriti. "Evropska unija je v svojem namenu združena - želi razorožitev Iraka, njegovo polno sodelovanje z inšpektorji, katerih delo trdno podpira. Glavno vlogo pri reševanju krize pa imajo Združeni narodi," je dejal grški zunanji minister George Papandreu. "Vojna ni neizogibna in možnost za mirno rešitev krize obstaja, uporaba sile je le skrajno sredstvo," je pristavil. Nekoliko bolj odkrit pa je bil glede razhajanj visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. "EU ni članica ZN ali VS, tam sede njene članice. Te so poskušale poenotiti poglede, a jim ni uspelo," je dejal Solana. Kljub temu pa je menil, da razkola glede Iraka ni, zato je prepričan, da bo EU načeloma lahko branila svoje skupno stališče.
Britanski obrambni minister Geoff Hoon, ki se nahaja v Kuvajtu, kjer obiskuje tamkajšnje britanske vojaške enote, je povedal, da bi bila rešitev za krizo mirna razorožitev Iraka in dodal, da tega Sadam Husein ne bi storil brez grožnje z vojno. "Še obstaja čas za rešitev razmer po mirni poti s pomočjo ZN, in vsi močno upamo, da se bo to zgodilo," je povedal Hoon med obiskom v Kuvajtu. "Sadamu Huseinu moramo poslati jasno sporočilo: Ne moreš zmagati, lahko samo popustiš in se razorožiš ali pa boš uničen," je dejal Hoon.
Turška vlada za namestitev ameriških sil
Turška vlada bo še danes pozvala parlament, naj dovoli namestitev ameriških sil v Turčiji in odhod turških enot na sever Iraka. O tem vprašanju naj bi parlament razpravljal jutri. Pogajanja med turško vlado in ameriško administracijo o odškodnini - Turčija jo zahteva zaradi škode, ki bi jo njeno gospodarstvo utrpelo zaradi morebitne vojne v Iraku - pa se medtem nadaljujejo. Kot je povedal namestnik turškega premiera in predstavnik vlade za stike z javnostjo Abdulatif Sener, ima več ministrov še vedno pomisleke o doseženem na dosedanjih pogajanjih z ZDA, kljub temu pa so odločitev o pobudi parlamentu sprejeli soglasno. Sicer pa naj bi se pogajanja med Ankaro in Washingtonom o pomoči zaključila pred glasovanjem v turškem parlamentu.
Predsednik turškega parlamenta Buelent Arinc je proti temu, da mora o namestitvi ameriških vojakov v Turčiji odločati parlament. Kot je dejal, ni primerno, da vlada parlamentu da predlog v trenutku, ko ni "mednarodno legitimnih pogojev" za vojno v Iraku.
Vojaki Nata že na poti v Turčijo
Prva enota vojakov in radarskih letal Awacs je zapustila oporišče zveze Nato na zahodu Nemčije in se odpravila na pot proti Turčiji. Točno število vojakov in letal ni znano, prav tako tudi ni znano, kakšne narodnosti so vojaki.
Kot je povedal vodja brigade Johann-Georg Dora, gre za misijo, ki je namenjena "izključno obrambi" zato v nobenem primeru ne bodo sodelovali pri ofenzivnih operacijah. Ti premiki sodijo v sveženj ukrepov, ki jih je Nato za zaščito Turčije sprejel prejšnji teden, in sicer na ameriško zahtevo.
