Gre za delo, ki je nastalo pred več kot dvajsetimi leti v italijanščini in ki opisuje ljubezensko zgodbo med Charlotto von Koffler, dekletom iz dobre tržaške družbe, in kraškim posestnikom Antonom Fabianijem iz znamenite Fabianijeve rodbine iz Kobdilja na Krasu, iz katere izhaja tudi znani arhitekt Maks Fabiani. Tudi avtor knjige Renato Ferrari, v Milanu živeči Tržačan, je potomec omenjene rodbine. Zgodba, ki je nekakšna romansirana kronika in se dogaja v prvi polovici 19. stoletja, je tudi pričevanje ljubezni do Krasa in Trsta.
Knjigo Murva Fabianijevih je prevedla Evelina Umek, poleg nje pa je na sinočnjem večeru spregovoril tudi bivši urednik in ravnatelj založbe Lipa iz Kopra Jože Hočevar. Orisal je zgodovino Štanjela in Kobdilja ter poudaril prispevek, ki ga je Fabianijeva rodbina dala razvoju kraškega območja. Umkova pa je povedala, da je med prevajanjem poskušala poiskati slovenska imena tržaških ulic in trgov in s tem slovenskega bralca opozoriti na pomembno slovensko navzočnost v Trstu.
