Ameriški raketoplan Discovery, ki je v torek iz Cape Canaverala na Floridi poletel proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS), se sooča s prvimi težavami. Kamere, ki raketoplan spremljajo, so namreč pokazale skoraj štiri centimetre velik del materiala, ki se je odkrušil pri vratih sprednjega pristajalnega kolesa in kos izolacijske pene, ki je odletel z zunanjega tanka za gorivo.
Astronavti na Discoveryiju so s posebnim delom opreme, robotsko roko z laserjem, pregledali krila in nos raketoplana. Takšen izjemen varnostni pregled niso doslej še nikoli opravili. Računalniško vodeno robotsko roko so upravljali iz notranjosti raketoplana. Na pregledu so iskali morebitne poškodbe raketoplana, ki bi ogrozile njegovo vrnitev na Zemljo, ko se njegova zunanja lupina segreje do 2.500 stopinj. Pregled je dolgotrajno opravilo, saj naprava deluje zelo natančno.
Na sploh je misija ameriškega raketoplana Discovery najbolj spremljana v zgodovini poletov raketoplanov, saj jo nadzoruje 110 kamer, radar, posebni senzorji na krilih in okrog sto analitikov, ki že imajo polne roke dela, saj ocenjujejo morebitno škodo po posnetkih vzleta.
Poškodba sicer spominja na težave, ki jih je imel raketoplan Columbia, ki se je februarja leta 2003 razletel pri povratku na Zemljo, ker je ob vzletu kos izolacijske pene zadel ob keramično oblogo levega krila in jo toliko poškodoval, da ni prenesla hude vročine ob vračanju v Zemljino ozračje. Agencija NASA se je sicer s problemom odpadlih delčkov ukvarjala od samega začetka programa raketoplanov leta 1981 in doslej so našteli 15.000 primerov, ki večinoma niso bili usodni. NASA pa je doslej po vseh misijah zamenjala okrog sto zaščitnih ploščic keramične obloge.
Preobilica informacij povzroča zmedo
Zaradi kopice kamer in radarjev ima NASA sedaj skoraj preveč informacij, na podlagi katerih bo potrebno sprejeti odločitev. Neposredno ob vzletu je ena izmed kamer odkrila nek delček, ki se je odkrušil od raketoplana, dve minuti po vzletu pa je radar odkril del zaščitne pene zunanjega tanka za gorivo, ki je prav tako odletel, vendar najverjetneje ni zadel Discoveryja. Raketoplan v vesolju spremljajo tudi vohunski sateliti, do konca 12 in poldnevne misije pa bo še pod nadzorom kamer ISS.
Posadka Discoveryja bo v času misije vadila možnosti popravila morebitnih poškodb v vesolju, vendar NASA doslej še ni razvila sprejemljivega načina popravila v vesolju. Če bodo strokovnjaki NASA ugotovili, da je bila poškodba dovolj resna, se lahko zgodi, da bo morala sedemčlanska posadka počakati na ISS, dokler ponje ne bi poslali drugega raketoplana, kar pa bi trajalo najmanj nekaj tednov. Povečan nadzor zaradi kopice kamer in drugih naprav je sedaj lahko problematičen, ker bi lahko privedel do prenagljene odločitve o zapustitvi dveh milijard dolarjev vrednega raketoplana v vesolju.
