Vladimir Makuc se je rodil 8. maja v Solkanu pri Gorici. Leta 1960 se je izpopolnjeval v ateljeju Friedlaenderja v Parizu. Umetnik na simboličen, stiliziran način upodablja predvsem kraško-primorski svet in njegove avtohtone oblike. Spočetka realistične prvine so se v njegovi grafiki globokega in reliefnega tiska postopoma preoblikovale v znake in simbole. Vtis materialnosti v novejšem obdobju svojega ustvarjanja poudarja z nanašanjem različnih gradiv, kot so pesek, delci stekla in podobno. Vladimir Makuc je za svoje plodno delo na področju likovne umetnosti leta 1979 dobil Prešernovo nagrado.
Andrej Smrekar ob razstavi opozarja, da ob interpretaciji Makučevih likovnih prvin in znakov z značilnostmi pokrajine ali z njihovo arhetipsko osnovo ''ne smemo pozabiti na družbeni kontekst in ideološke prvine uročenosti s Primorsko po drugi svetovni vojni, v katerih je poudarjeno regijski likovni žargon imel mogočno oporo''.