Tomičeva: Hitri testi podjetja Majbert Pharm niso ustrezali strokovnim kriterijem

Komisija je imelo za danes v načrtu zaslišanje petih prič. Najzanimivejša bi moral biti zadnja, ko bi pričal direktor in solastnik družbe Majbert Pharm Klemen Nicoletti. Ta se zaslišanja na koncu ni udeležil. Po Pavšičevih besedah so mu vabilo na zaslišanje sicer vročili.

Kot prvi je bil danes zaslišan Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij. Bil je tudi član strokovne skupine, ki je vladi predlagala ukrepe. 

Glede ocenjevanja hitrih testov je povedal, da je bila njegova vloga v skupini manj pomembna in da je ogromno pomembnega dela v skupini opravila Viktorija Tomič, ki je po njegovih besedah skušala z vsem znanjem pomagati, da če se že uporabljajo hitri testi, naj se uporabijo najboljši. Sam je sicer izrazil precej dvomov v antigenske teste, ker imajo po njegovih besedah nekoliko nizko občutljivost in ne smejo biti odločilni za diagnozo.

S pojavom epidemije pa je na mize po njegovih besedah prišlo ogromno ponudb za antigenske teste. Na IMI so validacijo hitrih testov zavrnili, Petrovec pa je kot razlog navedel preobremenjenost kadra in to, da je pri oceni antigenskih testov problem, ker je treba za primerjanje s PCR-metodo odvzeti še en bris, za kar pa bi potrebovali mnenje etične komisije.

Petrovec, ki strokovnosti zaposlenih na NLZOH popolnoma zaupa, je na Pavšičevo vprašanje, kako komentira, da je NLZOH, ki validaciji testov ni namenjen, vzel v validacijo samo enega proizvajalca in samo en test in ugotovil, da je ta ustrezen za nadaljnjo uporabo, med drugim odgovoril, da je NLZOH po funkciji tisti, na katerega se minister obrne. Meni pa, hipotetično, kot je dejal, da imajo dovolj znanja, da bi to lahko pravilno ocenili.

V pričanju je sicer kot tisto področje, ki so ga z vidika njegove stroke odločevalci po njegovem mnenju preveč preslišali, izpostavil problematiko hitrega širjenje mest za odvzeme brisov na okužbo z novim koronavirusom iz nosnega dela žrela, saj je bilo za jemanje brisov usposobljenih malo ljudi, s tem pa večja možnost za napake. Je pa dejal tudi, da je Slovenija med državami, kjer se opravi največ testov, kar je "sicer pohvalno, ampak vedno se moramo vprašati, ali smo s tem res kaj vplivali na epidemijo".

Tomičeva: Hitri testi podjetja Majbert Pharm niso ustrezali strokovnim kriterijem

Kot druga priča je nastopila Viktorija Tomič, vodja strokovne skupine za hitre teste. Povedala je, da hitri testi podjetja Majbert Pharm niso dosegli razpisnih pogojev, prav tako tudi ne strokovnih zahtev. Uvodoma je pojasnila, da je skupino proti koncu lanskega leta imenovalo ministrstvo za zdravje, pred začetkom uporabe hitrih antigenskih testov. Naloga štiričlanske skupine je bila priprava strokovnih priporočil za njihovo uporabo.

V skupini so po njenih besedah določili najnižji ustrezni nivo občutljivosti hitrih testov. Proizvajalci so morali v dokumentaciji tako navajati vsaj 95-odstotno občutljivost testov, analiza v laboratoriju pa je morala pokazati vsaj 90-odstotno občutljivost. 90-odstotno občutljivost priporoča tudi Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC).

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa priporoča nižjo, 80-odstotno občutljivost testov, je dejala. "Ta priporočila so nekoliko bolj blaga, ker morajo poskrbeti, da lahko tudi v revnejših državah, kjer nimajo logistike (...), steče testiranje," je pojasnila odločitev skupine, ki se je odločila za višjo zahtevano občutljivosti.

Verifikacijo hitrih testov Majbert Pharma je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Gre za teste, ki jih je decembra 2020 ministrstvo za zdravje kupilo z namenom splošnega presejalnega testiranja prebivalstva. Tomičeva je ocenila, da na NLZOH v verifikaciji niso odgovorili na vprašanja, ki so si jih postavili. Tako so vseskozi izpostavljali, da testi omenjenega podjetja ustrezajo kriterijem WHO in navedbam proizvajalca, a le v delu, ko so bili analizirani pri zaznavi okužbe med bolnimi osebami.

Spomnila je, da je NLZOH ugotovil, da so testi pri zaznavi okuženih brez simptomov ne zadostuje smernicam WHO, ECDC in strokovne skupine. Hitri testi so bili po njeni vednosti v Sloveniji namenjeni splošni presejalni uporabi, za diagnostiko bolezni pa se še vedno uporabljajo PCR-testi.

Predsednik komisije Robert Pavšič je nato izpostavil, da je NLZOH validiral le hitre teste podjetja Majbert Pharm in da je direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik na eni od minulih sej komisije dejala, da je takšno odločitev sprejela sama. Tomičeva je poudarila, da odločitev težko komentira, da pa po njeni strokovni oceni analiza le enega testa ni primerna. Na vprašanje Mojce Škrinjar (SDS) je pojasnila, da bi potencialna analiza primernosti več testov potekala hkrati in tako ne bi bila časovno zamudnejša.

Ob koncu je izrazila obžalovanje, saj bi bila po njenih zagotovilih slovenska mikrobiološka stroka sposobna hitre teste uvesti, kot je treba. Izpostavila je, da se mikrobiologi pri svojem delu najprej temeljito pripravijo in šele nato sprejmejo odločitve, ne pa obratno. Če bi se pri vodenju epidemije covida-19 bolj opirali na stroko, bi po njeni oceni ljudi lažje pripravili k zaupanju. "Zdaj pa še stroki ljudje ne verjamejo več," je spomnila.

Zaslišana tudi nekdanji in zdajšnji generalni direktor Fursa

Med pričami sta bila še Ivan Simič, direktor Finančne uprave, ki je bil v času epidemije član Lahovnikove posvetovalne skupine, ki je pisala protikoronske ukrepe za lajšanje posledic epidemije, in Peter Jenko, nekdanji direktor Fursa. 

Simič je zanikal, da bi se politika vmešavala v njegovo delo. V burni debati je predsedniku komisije Pavšiču večkrat očital, da vprašanja niso v povezavi z vsebino dela komisije. Pavšič je Simiču, ki je bil pred imenovanjem na čelo Finančne uprave RS (Furs) med drugim predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo in član skupine za pripravo protikoronskih paketov ukrepov, postavljal vprašanja v zvezi z njegovimi obiski na finančnih uradih v času, ko je bil član strateškega sveta, o kadrovanju na Fursu v zadnjem obdobju, pa tudi o delovanju dveh podjetij za davčno svetovanje, ki sta v njegovi lasti, a ju zdaj, ko je na čelu Fursa, ne vodi.

Simič je ob tem Pavšiču večkrat očital, da ga sprašuje ista vprašanja, kot jih je dobival od portala necenzurirano.si, očital mu je tudi namigovanja in zlorabe podatkov, kot "zelo pokvarjeno" pa je označil poimensko izpostavljanje strank njegovih dveh podjetij za davčno svetovanje.

Simič je ocenil, da ga je Pavšič o strankah spraševal brez utemeljenega razloga in da nimajo s predmetom in pristojnostjo preiskovalne komisije nobene veze, razen podjetja Geneplanet, ki je v povezavi z epidemijo znano kot dobavitelj ventilatorjev. "Zastopamo vse, leve in desne, delamo zakonito," je med drugim dejal Simič in potrdil, da so zastopali tudi Geneplanet.

Pavšič pa je dejal, da želi z vprašanji vzpostaviti "neko generalno sliko o tem, kaj se po času razglasitve epidemije dogaja na Fursu v Sloveniji". Dejal je, da vse, kar je spraševal, sodi tudi v predmet preiskave, saj je v obrazložitvi akta o odreditvi preiskave tudi "očitan klientelizem in nepotizem".

Simič, ki je sicer v pričanju večkrat izpostavil dosežke in izkušnje pri delu na področju davkov v Sloveniji in tujini, je dejal, da ni član nobene politične stranke in da je funkcija generalnega direktorja Fursa prav gotovo njegova zadnja, saj da je že v letih. Glede učinka vladnih ukrepov v epidemiji in delovanja Fursa pa je ocenil, da se ti kažejo v rekordnih javnofinančnih prihodkih. Po njegovih besedah je bilo v prvih 11 mesecih letos v primerjavi z lani pobranih 2,5 milijarde evrov več, v primerjavi s predlani pa 1,3 milijarde evrov več. V Sloveniji je tudi rekordno nizka brezposelnost, "podjetja delajo fantastično in to pomeni, da vsi ukrepi delujejo", je dejal.

Povedal je tudi, da je vedno, ko je bil direktor Fursa, vsako leto na kosilo peljal najboljšega dohodninskega plačnika iz spoštovanja, ker je plačal toliko dohodnine. V zvezi s temi navedbami ga je Pavšič opozoril, da gre pri tem za davčno tajnost. Pred komisijo je bil zaslišan tudi nekdanji direktor Fursa Peter Jenko, ki je bil s položaja razrešen konec avgusta 2020. Na poizvedovanje Pavšiča po razlogih vlade za njegovo razrešitev, je Jenko dejal, da z njimi ni seznanjen in da konkretnih očitkov na njegovo delo ni bilo. Kot je Jenko izvedel, pa so bili nekateri postopki Fursa v času njegovega vodenja bolj, drugi pa manj korektni.

Po njegovih besedah gre za postopke, povezane s področjem interventne zakonodaje v času epidemije, kjer je Furs sodeloval pri odlogih plačila, izplačevanju mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, pa tudi pri pripravi in izvedbi sistema koriščenja turističnih bonov. Jenko je pojasnil, da na Fursu ni več zaposlen. Na vprašanje o spremembi načina dela po njegovi razrešitvi je poudaril, da ima vsak generalni direktor svoj način vodenja, dogajanje v obdobju po svojem odhodu pa težko komentira.