Svet varuhov, ki je pristojen za odločanje o kandidaturah, še naprej zavrača preložitev volitev, saj, kot je povedal eden izmed pravnikov omenjenega sveta, po iranskem pravu lahko volitve preložijo samo v primeru vojne ali vojaške zasedba. Sedanji spor glede volitev pa je po mnenju opazovalcev prerasel v najhujšo politično krizo v državi po islamski revoluciji v Iranu pred 25 leti.
Volitve ne bi bile poštene
Največja iranska reformistična stranka, Islamska iranska fronta za sodelovanje, je napovedala, da bo volitve bojkotirala. Po besedah predsednika stranke in brata iranskega predsednika, Mohamed Reza Hatami, je dejal, da je stranka izgubila vsako upanje, da bodo parlamentarne volitve svobodne in poštene, zato tudi ne bodo predlagali svojih kandidatov.
"Večina v stranki se je odločila, da ne bodo sodelovalo na volitvah, ki so napovedane 20. februarja. To je uradno stališče naše stranke," je medijem povedal Reza Hatami.
Po poročanju iranskih medijev je spor že vplival na zdravje reformno usmerjenega iranskega predsednika Mohameda Hatamija. Njegovi zdravniki so mu zaradi akutnih bolečin v hrbtu svetovali, naj ostane doma. Njegove zdravstvene težave naj bi bile posledica prevelikega stresa.
V Iranu je nastopila politična kriza, potem ko so volilne komisije, ki so pod nadzorom sveta varuhov, pred skoraj tremi tedni zavrnile kandidature 3605 kandidatov za medlis, iranski parlament. Večina zavrnjenih kandidatov je bila zaveznikov reformističnega iranskega predsednika Mohameda Hatamija, ki so ga konservativci obtožili spodkopavanja iranskih vrednot in poskusa vzpostavitve posvetne oblasti v državi.
