Preštevanje žrtev se nadaljuje

Trenutna številka mrtvih je več kot 59.200, nekateri pa ocenjujejo, da se bo zaradi številnih pogrešanih ustavila na 75.000. Reševalci še vedno niso prišli do vseh oddaljenih otokov, trupla pa odkrivajo tudi pod ruševinami v mestih. Samo na Šrilanki ocenjujejo, da so cunamiji zahtevali okoli 20.000 žrtev. Predstavnik vojske, ki pomaga na prizadetih območjih je povedal, da so morali preseliti 1,5 milijona ljudi, kar pomeni 7,5 odstotka celotne šrilanške populacije.

Smrtne žrtve je katastrofa zahtevala tudi na afriški celini. V Somaliji so zaradi cunamijev z obličja zemlje izginila celotna mesta in vasi, več ljudi pa je izgubilo življenje.

Število žrtev bi se lahko podvojilo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posvarila, da bi se zaradi širjenja nalezljivih bolezni lahko število žrtev celo podvojilo. Dr. David Nabarro je zato dejal, da je ključnega pomena, da prizadeta območja oskrbijo s svežo vodo in zdravstvenimi potrebščinami.

Psihične težave prebivalstva

Dva dni po potresu v prizadetih državah zmanjkuje prostora za pokop številnih žrtev, marsikje grozijo epidemije. Med prebivalstvom je čutiti obup in žalost, saj se nekateri ljudje ob iskanju svojih bližnjih soočajo s hudimi psihičnimi težavami, ker ne vedo, ali so njihovi svojci še med živimi ali ne.

Slovenci – med njimi naj ne bi bilo žrtev ali ranjenih - ostajajo

Večina od več kot 250 slovenskih turistov, ki so bili v času katastrofalnega potresa na območju južne Azije bo potovanje nadaljevala po začrtanem programu.

Skupina desetih slovenskih turistov, s katerimi je direktorica turistične agencije, Maša Žitko, ki je organizirala potovanje, je imela srečo, da se je izognila katastrofalnemu potresu. Po zagotovilih Žitkove so slovenski turisti, ki potujejo z njimi, na severu Tajske inj nihče ni poškodovan. "Naši potniki so zdravi in živi, imamo se lepo. Potovanje bomo nadaljevali po programu," je dodala.

Več kot 50 popotnikov pa se je v jugovzhodno Azijo odpravilo preko turistične agencije Kompas. Mišo Mrvaljevič s Kompasa je povedal, da so vsi gostje na neprizadetih območjih, tisti pa, ki so na Maldivih, so na otokih, ki jih cunamiji niso prizadeli. Vsi naj bi se odločili, da bodo svoje počitnice izkoristili do konca.

Ministrstvo za zunanje zadeve novih informacij o tem, ali pogrešajo kakšnega slovenskega turista, ki je potoval po ogroženem območju, nima. Sicer njihova dežurna služba še vedno sprejema klice zaskrbljenih svojcev.

Med žrtvami ogromno tujcev

Samo na Tajskem naj bi umrlo več kot 700 tujih turistov, ogromno jih še vedno pogrešajo. Po doslej zbranih podatkih je v katastrofi umrlo 14 Francozov, 18 Britancev, 13 Italijanov, 13 Norvežanov, štirje Nemci, trije Švedi, osem Avstralcev, 11 Američanov, pet Avstrijcev, štirje Poljaki, trije Danci, dva Belgijca, trije Nizozemci, štirje Južnoafričani, devet Japoncev, devet Švicarjev, dva Brazilca, trije Kanadčani, en Novozelandec, trije Južnokorejci, dva Singapurca, en Finec in en Tajvanec. Med umrlimi je tudi triletna hrvaška deklica. Pogrešajo še najmanj 1600 Švedov ter številne Ruse, Nemce, Italijane, Britance, Poljake, Čehe, Hrvate in mnoge druge.

Pomoč iz celega sveta

ZN so po potresu sprožili obsežno akcijo pomoči. Na prizadeta območja so poslali ekipe za ocenjevanje škode, lokalni uradi agencij ZN pa so začeli razpošiljati nujne potrebščine. Po besedah koordinatorja nujne pomoči pri ZN Jana Egelanda zadnji cunamiji niso bili največji v zgodovini, vendar so njihove posledice najhujše doslej, ker doslej še nikoli ni toliko ljudi živelo na najbolj izpostavljenih območjih. Škoda se ocenjuje v milijardah dolarjev. Milijoni ljudi so ostali brez čiste pitne vode, kar bo povzročilo nalezljive bolezni. Egeland je poudaril, da je sedaj nujno potrebno storiti vse za vzpostavitev opozorilnega sistema pred cunamiji v Indijskem oceanu.

Sklad ZN za pomoč otrokom (Unicef) je na območja že dostavil začasna bivališča, zdravila, hrano in čisto pitno vodo. "Zagotavljanje čiste pitne vode je trenutno najnujnejše. Tsunamiji so uničili ali onesnažili vodovodne napeljave in omrežja. Če ljudje nimajo druge možnosti, pijejo tudi onesnaženo vodo, kar ima za posledice bolezni," je posvarila izvršna direktorica Unicefa Carol Bellamy.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je zaprosil za 44 milijonov dolarjev pomoči za prizadete v katastrofi, mednarodna organizacija za migracije pa za 4,7 milijonov dolarjev sredstev. Kot je sporočil generalni sekretar ICRC Markku Niskala, gre za najhujšo katastrofo v zadnjih desetletjih, njene razsežnosti pa za zdaj ostajajo neznane.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je žrtvam katastrofe začel razdeljevati sredstva, ki so sicer predvidena za žrtve vojn in drugih konfliktov. Urad UNHCR bo žrtvam lahko razdelil tudi 35.000 ponjav in rogoznic ter komplete za preživetje za 2000 družin.

Na Šrilanki je UNHCR odprl svoje zaloge nujne pomoči, Svetovni program za prehrano (WFP) pa je sprožil akcijo dostave hrane okoli 400.000 razseljenim osebam. WFP je zaprosil za najnujnejšo denarno pomoč v višini 1,5 milijona dolarjev oziroma po 500.000 dolarjev za Šrilanko, Indonezijo in Tajsko, po zagotovilih organizacije pa bi potrebovali vsaj 30 milijonov ameriških dolarjev. Na Šrilanki primanjkuje čiste vode, prenočišč, hrane, zdravil in generatorjev električne energije. Šrilanški odbor Unicefa bo za najnujnejšo pomoč tamkajšnjim otrokom po prvih ocenah potreboval šest milijonov dolarjev.

Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel se je zavzel za pripravo mednarodne donatorske konference za obnovo prizadetih območij. Kot je dejal Michel, je ključno, da od nudenja nujne pomoči pa do zagotavljanja pomoči pri obnovi preteče čim manj časa, "raje tedni kot meseci". Sicer je Michel napovedal še 20 milijonov evrov dodatne pomoči EU prizadetim državam.

Pripravljenost pomagati prizadetim območjem sta izrazila tudi Svetovna banka (SB) in Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot je sporočil direktor SB James Wolfensohn, so pristojni odbori organizacije v stalnem stiku z oblastmi prizadetih držav, zdaj pa preučujejo možne načine pomoči. Razmišljajo tudi o možnosti izrednih posojil prizadetim državam. Izvršni direktor IMF Rodrigo de Rato pa je poudaril, da ima vsako območje svoje potrebe.

Ameriška administracija je pripravljena plačati uvodnih 15 milijonov dolarjev za pomoč azijskim državam. Ameriški veleposlaniki na Maldivih, v Indiji, Indoneziji in na Šri Lanki so vsaki državi namenili po 100.000 dolarjev najnujnejše pomoči, Mednarodni rdeči križ pa je dobil štiri milijone dolarjev. ZDA so na Tajsko in v Indonezijo poslale specialiste za pomoč v naravnih nesrečah, ki bodo šli tudi v druge države, sproščene pa so zaloge hrane in drugih potrebščin na Filipinih in v Dubaju. Pomaga tudi ameriška mornarica.

Pomoč iz Slovenije

V akcijah zbiranja pomoči sodeluje tudi Slovenija. Slovenska karitas je javno pozvala k solidarnosti žrtvam katastrofe. Organizacija darove za pomoč zbira na računu Slovenske karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, tekoči račun 02140-0015556761, Namen: Cunami-Azija, Sklic: 121204. Kot poudarjajo na Slovenski karitas, so se vključili v akcijo humanitarne pomoči, ki jo organizira in koordinira Caritas Internationalis.

Rdeči križ Slovenije bo zbiral sredstva tudi preko SMS sporočil.

Tako lahko vsi, ki želijo pomagati prizadetim v azijski katastrofi, od četrtka dalje pošljejo na številko 1919 pošljejo SMS sporočilo s ključno besedo CUNAMI. Darovani znesek enkratnega sporočila je 230 tolarjev. Slovenski RK sredstva za pomoč žrtvam potresa zbira tudi na transakcijskem računu NLB številka 02922 – 0019831742, sklic: 4014, s pripisom "Potres JV Azija".

Popotresni sunki

Območje katastrofalnega potresa sicer nenehno pretresajo novi popotresni sunki. Nekaj je bilo tudi močnejših od 5. stopnje po Richterju. Od nedeljskega sunka z močjo 9. stopnje po Richterju so zabeležili še 31 sunkov z močjo nad 5. stopnjo. Ti k sreči niso povzročili novih cunamijev, ki bi lahko zahtevali še dodatne žrtve.