Evropski poslanci so danes z veliko večino sprejeli resolucijo, v kateri od Irana zahtevajo, naj prizanese Iranki Sakineh Mohamadi-Aštiani, ki jo je iransko sodišče zaradi prešuštva obsodilo na smrt s kamenjanjem. Evropski parlament od Irana tudi zahteva, naj zadrži usmrtitev 18-letnega Iranca Ebrahima Hamidija, ki je bil obsojen na smrt zaradi sodomije, ter ponovno preučitev primera iranske in nizozemske državljanke Zahre Bahrami.
Poleg tega evropski poslanci v resoluciji, ki predstavlja kompromis med različnimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, Teheran pozivajo tudi k takojšnji izpustitvi vseh, ki so zaprti zaradi udeležbe na mirnih protestih. Pri tem se sklicujejo na svobodo misli in vere, ki sodita, kot piše v resoluciji, med "temeljne pravice, ki jih je treba zagotavljati v vseh okoliščinah".
Evropski parlament v danes sprejeti resoluciji poziva Iran, naj opusti kruto in nečloveško kamenjanje. Evropski parlament poudarja, da smrt s kamenjanjem ni nikoli upravičena ali sprejemljiva, ne glede na okoliščine. Ta način usmrtitve sicer izvajajo le v redkih državah po svetu, med njimi v Somaliji, Afganistanu, Savdski Arabiji, Sudanu in Nigeriji. Teheran bi moral po mnenju Evropskega parlamenta tudi dekriminalizirati prešuštvo.
Obsodbo ustavili, primer pod drobnogledom
Iransko zunanje ministrstvo je ravno danes sporočilo, da so oblasti preklicale smrtno kazen za Sakineh Mohamadi - Aštiani, ki so jo obsodili prešuštva. ''Obsodbo, ki se tiče zunajzakonskih zadev, so ustavili in jo bodo ponovno pregledali,'' je povedal zunanji minister Ramin Mehmanparats.
Primer je izzval ogorčenje mednarodne skupnosti in še bolj zaostril že tako napete odnose med Iranom in Zahodom. Med drugim je Iranki azil ponudil brazilski predsednik Liuz Inacio Lula da Silva, ki velja za iranskega zaveznika.
43-letna Iranka je vdova z dvema otrokoma. Njenega moža so umorili, njo pa kmalu zatem obsodili, da je imela po njegovi smrti spolne odnose z dvema moškima. Takšen zločin se v Iranu kaznuje s 100 udarci z bičem, kar je doletelo tudi njo.
Septembra 2006, po bičanju, se je zopet morala zagovarjati na sodišču. Obsodili so jo, da je umorila svojega moža, še pred njegovo smrtjo pa naj bi imela spolne odnose z nekim drugim moškim. Iranko so takoj zaprli in z mučenjem izsilili priznanje. Na sodišču je prešuštvo kljub prejšnjemu priznanju zanikala, vendar so jo vseeno spoznali za krivo in obsodili na smrt. Kazen za prešuštvo je po iranski zakonodaji smrt s kamenjanjem.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.