Prevare z denarjem EU

Britanski think tank Open Europe je ob objavi letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2007 ta teden objavil seznam stotih primerov zlorab in razsipništva s sredstvi iz proračuna Evropske unije. Prepričani so namreč, da je proračun EU razsipen in neracionalen, pri porabi proračunskih sredstev pa pogosto prihaja do zlorab.

"Medtem ko je izboljšanje knjigovodstva Evropske komisije korak v pravo smer, temeljne napake ostajajo. Če ocenjujemo dejansko količino denarja, ki gre v nič zaradi zlorab, ni bilo dejansko nobenega napredka," je opozoril raziskovalni direktor pri britanskem think tanku Mats Persson. Obenem je poudaril, da gre veliko denarja, ki je tehnično porabljen v skladu s pravili, za popolnoma nesmiselne projekte.

Primeri

Zobozdravnik iz Cosenze v italijanski Kalabriji je tako evropski denar med drugim porabil za nakup ferrarija v vrednosti 200 tisoč evrov, bolida formule 1 in še 55 luksuznih avtomobilov, ki jih je hranil v različnih skladiščih. Do evropskih sredstev se je dokopal tako, da si je izmislil podjetje za proizvodnjo solarnih plošč, ki ga potem ni nikoli ustanovil. Bil pa je le del širše prevare, v kateri so štiri podjetja štiri leta trošila evropski denar za nakup luksuznih proizvodov v vrednosti 80 milijonov evrov.

V belgijskem mestu Charleroi so mestne oblasti več let na skrivnem bančnem računu kopičile evropska sredstva, okoli 12 milijonov evrov, in jih porabljale za slavnostne večerje, zabave in potovanja. Člani mestnega sveta so si med drugim z denarjem EU plačali lovski izlet v Belorusijo.

Sindikati v italijanskih pokrajinah Abruzzo in Molise so sistematično zlorabljali evropska sredstva, namenjena za delovno usposabljanje njihovih članov. Sindikati naj bi namreč izpeljali okoli 300 usposabljanj, za vsakega pa naj bi potrebovali med 60 in 70 tisoč evrov. Tečajev niso nikoli izpeljali, denar pa so sindikalisti porabili za nakup avtomobilov, počitnic, financiranje političnih kampanj in celo sponzoriranje športnih društev.

V italijanski deželi Apulija so kmetje bruseljske uradnike z lažnimi izkazi pretentali, da bodo gojili ekološke oljke, te pa so na koncu zasadili na odlagališču smeti.

Na slabem glasu so tudi poslanci Evropskega parlamenta. Poslanci naj bi tako na leto zlorabili skoraj 100 milijonov evrov ali okoli 125 tisoč evrov na poslanca. Denar, ki ga dobijo za vodenje pisarne, naj bi prišel v roke sorodnikom ali posameznim članom osebja.

Več kot 60 poslancev na plenarnih zasedanjih v Strasbourgu tudi redno prijavlja svojo prisotnost ob petkih, čeprav takrat parlament ne zaseda. Tako vsakič neupravičeno zaslužijo dodatnih 200 evrov. Milijone evrov poslanci porabijo tudi za potovanja na eksotične lokacije v Karibih in na Tihem oceanu. Nekatera izmed teh potovanj so vprašljivega pomena, saj bolj spominjajo na turistične izlete.

Nekdanji župan španskega mesta Chirivel je z evropskimi sredstvi posredno plačal gradnjo obcestne javne hiše z imenom Sedma nebesa. Sredstva v višini 56 tisoč evrov naj bi porabil za jahalno šolo, za katero je izpolnil tudi vso potrebno dokumentacijo. Ker pa za šolo ni dobil uporabnega dovoljenja, je dal zgradbo v najem, novi najemnik pa jo je namenil za mesene užitke.

Danski poslovnež je medtem dobil sto tisoč evrov evropskega denarja za smučišče na otoku Bornholm, kjer ni ne vzpetin ne rednih snežnih padavin. Celo sam poslovnež je zatrdil, da nikoli ni pričakoval, da bo dobil denar za nekaj tako norega.

Prav takšno vsoto so v Bruslju namenili tudi za projekt Intertango, ki naj bi pomagal pri internacionalizaciji finskega tanga.

Mestne oblasti v britanskem Bristolu in avstrijska zvezna dežela Spodnja Avstrija pa so prejeli 476 tisoč evrov za sodelovanje pri projektu za zagotavljanje trajnostnega razvoja območij ob Jadranskem morju.

V Hotlandu na severozahodu Nemčije jim je medtem uspelo zgraditi kolesarsko lopo v vrednosti 150 tisoč evrov. Predimenzioniran objekt so morali zgraditi, da bi dosegli spodnji prag upravičenosti do sredstev EU, namenjenih za revitalizacijo podeželskih naselij.