Medvedjev: Odločitev je bila težka

To je povedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je tudi poudaril, da je sicer ruska federacija lep primer harmoničnega sobivanja več deset narodov in narodnosti, da pa nekateri narodi preprosto ne morejo živeti na tak način. Nekatere države so se tako po padcu nekdanje Sovjetske zveze osamosvojile, vendar pa niso bile sposobne obravnavati tam živečih manjšin s spoštovanjem, ki bi si ga te zaslužile. "Tako je Gruzija odvzela avtonomijo sicer avtonomnima regijama Abhaziji in Južni Osetiji," je dodal Medvedjev.

Ruski predsednik je ob tem spomnil, da je gruzijska vlada zaprla abhazijsko univerzo v Suhumiju z utemeljitvijo, da Abhazijci nimajo lastnega jezika, zgodovine in kulture in zato univerze niti ne potrebujejo. Na novo osamosvojena Gruzija je po mnenju Medvedjeva proti pokrajinama zanetila "umazano" vojno, s čimer je z domov pregnala na tisoče ljudi in s tem zasejala nezadovoljstvo, ki se lahko le še krepi.

Vrhunec je bil napad na Chinvali, ko je bilo ubitih več sto nedolžnih civilistov, kar je po Medvedjevih besedah sprovociral gruzijski predsednik Sakašvili.

"Na gruzijskem ozemlju nismo imeli nikakršnih drugih namenov, le uničiti vojaške baze, od koder so gruzijske sile napadale, in nato državo zapustiti. Znova smo sicer vzpostavili mir, nismo pa mogli Južnoosetijcev in Abhazijcev otresti strahu, saj je Sakašvili s podporo ZDA in drugih članic Nata govoril o ponovnem oboroževanju in ponovni vzpostavitvi nadzora Tbilisija nad 'celotnim gruzijskim ozemljem'," je pojasnil Medvedjev in dodal, da sta predsednika obeh separatističnih republik zato Rusijo zaprosila, naj prizna njuno neodvisnost.

Svojo odločitev o priznanju neodvisnosti obeh pokrajin je označil za zelo težko, vendar je pri tem upošteval načela Ustanovne listine Združenih narodov in drugih dokumentov o mednarodnem pravu.

Nasprotovanje neodvisnosti

Zahodne sile sicer priznanja neodvisnosti ne podpirajo, saj trdijo, da je to v nasprotju z načelom ozemeljske integritete Gruzije. Kot protiutež ruski premoči nameravajo tako ZDA, Nato in evropske sile skleniti koalicijo z Ukrajino, ki se po besedah predsednika Viktorja Juščenka počuti kot talec v vojni Rusije proti nekdanjim sovjetskim republikam. Glede na to, da bi bila lahko njena naslednja 'žrtev', morajo okrepiti svojo vojaško moč in se povezati z zahodom, je prepričan Juščenko. Dodal, da mora Ukrajina poostriti svojo obrambo in še pospešiti prizadevanja za članstvo v Natu. Gruzija je medtem odpoklicala vse svoje diplomate iz Rusije. V Moskvi sta tako ostala samo še dva.

V Srbiji medtem poudarjajo, da je presedan, ki so ga zahodne države postavile s priznanjem neodvisnosti Kosova, pripeljal tudi do ruskega priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije. Rusija je podpirala srbsko nasprotovanje neodvisnosti Kosova, kljub temu pa so ga priznale tako ZDA kot tudi večina držav članic EU.

V izjavi za javnost, ki jo je danes izdalo srbsko zunanje ministrstvo, Srbija odkrito kritizira rusko oboroženo posredovanje v Gruziji, ne pa tudi priznanja obeh gruzijskih separatističnih regij. "Srbske oblasti so večkrat opozarjale, da bo enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova in priznanje tega protizakonitega dejanja vzpostavilo presedan in destabiliziralo tudi druge regije po svetu," so na srbskem zunanjem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da se je natanko to tudi zgodilo.

Torkovo potezo Moskve so medtem obsodili tudi na Slovaškem, poleg tega za Gruzijo zahtevajo enako kot za Srbijo - spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pozvala, naj spoštuje sporazum o prekinitvi ognja z Gruzijo, hkrati pa je ostro obsodila priznanje neodvisnosti obeh gruzijskih separatističnih regij. Medtem na Poljskem v luči zaostrovanja razmer opozarjajo, da bi Rusija izgubila, če bi se zapletla v spopad z Zahodom. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je dejal, da si želi sodelovanja Rusije z Zahodom. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi, v kolikor bi se Rusija z zahodnimi državami zapletla v spopade, znova izgubila.

NATO obsoja odločitev Rusije

Tudi zveza Nato je Rusijo pozvala, naj prekliče odločitev o priznanju gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije ter naj spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije.

Nato "obsoja odločitev Rusije o priznanju Južne Osetije in Abhazije ter jo poziva, naj prekliče to odločitev", so članice zavezništva danes zapisale v skupni izjavi. "Nato poziva Rusijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije," so poudarile.

'Ukrajina naslednja tarča Rusije'

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v nastopu pred finskimi veleposlaniki v Helsinkih dejal, da bi morala EU dati jasen znak Ukrajini glede njenega članstva v povezavi, da bi tako preprečila, da bi Kijev postal naslednja tarča Moskve.

Rehn je še dejal, da je spor med Rusijo in Gruzijo dokaz, da so največji izziv evropske zunanje politike odnosi "s pomembno poslovno partnerico Rusijo".