Tujina

Preživetje vrste odvisno od 'Božičnega čudeža'

Lahad Datu, 22. 01. 2012 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Sumatrski nosorog je na seznamu ogroženih vrst, ki jim grozi izumrtje. Na svetu jih je manj kot 200, zato okoljevarstveniki vse upe polagajo v razmnoževanje nosorogov v ujetništvu.

Na svetu živi le še okoli 200 sumatrskih nosorogov.
Na svetu živi le še okoli 200 sumatrskih nosorogov. FOTO: Reuters
Sumatrski nosorog je najmanjša vrsta nosorogov na svetu. Odrasle živali tehtajo med 500 in 600 kilogrami, zrastejo pa do 1,3 metra v višino.

Človeško poseganje v naravo je krivo za to, da je na seznamu vse več živalskih vrst, ki so na robu preživetja. Na seznamu ogroženih je Svetovni sklad za naravo (WWF) vpisal že več kot 800 vrst. Med ranljivejšimi so nosorogi. Lani so javanske nosoroge iztrebili v Vietnamu. 50 živali, ki so nastanjene v naravnem rezervatu v Indoneziji, so zadnji predstavniki svoje vrste na svetu.

Malce več, približno 200 živali, šteje svetovna populacija najmanjših nosorogov na svetu – sumatrskih nosorogov. Znanstveniki so zaskrbljeni. Samice so velikokrat neplodne, preživetje vrste pa je odvisno od tistih, ki so živali prignali na rob preživetja – zaradi ljudi.

Preživetje vrste odvisno od "jetniških romanc"

Puntung so lovci ujeli za božič, znanstveniki pa še ne vedo, ali bo imela samička kdaj koli mladičke.
Puntung so lovci ujeli za božič, znanstveniki pa še ne vedo, ali bo imela samička kdaj koli mladičke. FOTO: Reuters
Tama so leta 2008 našli na plantaži za pridobivanje palmovega olja in ker ni nameraval pobegniti nazaj v gozd, so ga sprejeli v zatočišču.

Samica sumatrskega nosoroga Puntung je zadnja dragocena pridobitev malezijskega zatočišča za nosoroge na Borneu. Poznavalci menijo, da je lahko prav od nje odvisno preživetje celotne vrste. Lovci so jo ujeli na božični dan, zato so jo znanstveniki ljubkovalno poimenovali "Božični čudež".

Veterinarji skrbno načrtujejo Puntungino paritev z 20-letnim samcem Tamom in upajo, da bo oploditev uspešna. Treba je počakati na pravi trenutek, ko bo samica voljna in pripravljena na parjenje, to pa lahko traja tudi nekaj mesecev. Kot poudarjajo, je uspeh vse prej kot zagotovljen.

Samico, staro med 10 in 12 let, so v rezervat Tabin Forest prepeljali z letalom, na novo domovanje pa se počasi, a dobro privaja. Dnevno zaužije več kot 60 kilogramov listja.

"Kot kaže, je dobro prestala stres, saj jé dovolj ... A prav stres ob privajanju na novo okolje je lahko razlog za to, da se poruši njen naravni cikel," pravi veterinar zveze za ohranitev nosorogov na Borneu Zainal Zahari Zainuddin. Dodaja, da lahko prav selitev na Borneo ploditveni cikel mlade samice prestavi za več mesecev, zato je deležna stalnega veterinarskega nadzora.

Če bo Puntung po polletnem opazovanju kazala znake, da je voljna in pripravljena na parjenje, jo bodo spustili v isto ogrado s Tamom. Par je sedaj nastanjen v ločenih ogradah in se počasi privajata en na drugega. Sumatrski nosorogi so drugače samotarske živali, ki pustijo nasprotnemu spolu svoje vrste blizu le v času parjenja in vzreje mladičkov.

Večina živali v ujetništvu ni plodnih

Kljub temu da je samica ravno prav stara, da bi lahko imela mladiče, obstaja verjetnost, da je neplodna. "Veliko nosorogov, ki smo jih v preteklosti že ujeli v Maleziji, na polotoškem delu Malezije, v Sabahu in na Sumatri, je imelo težave z rodili. Niso proizvajale jajčec, v jajcevodih so imele celo ciste in tumorje," pravi član zveze za ohranitev nosorogov John Payne.

Skrbi glede Puntung so zato vse prej kot zanemarljive. Če bodo ugotovili, da je neplodna, bodo poskušali veterinarji neplodnost zdraviti, garancije za uspeh pa po mnenju Payna ni. Samica v zavetišču, 30-letna slepa nosoroginja Gelegob, ni mogla niti po zdravljenju neplodnosti spočeti mladičkov.

Rogovi nosorogov so zelo cenjena sestavina tradicionalne vzhodnjaške medicine. Prav zaradi velikega povpraševanja po njih se je divji lov na nosoroge zelo povečal.
Rogovi nosorogov so zelo cenjena sestavina tradicionalne vzhodnjaške medicine. Prav zaradi velikega povpraševanja po njih se je divji lov na nosoroge zelo povečal. FOTO: Reuters

Ko igra človek vlogo boga

Po mnenju znanstvenikov je vzreja v ujetništvu edini način, s katerim bi lahko povečali svetovno populacijo sumatrskih nosorogov. Živali so na robu preživetja, desetkanju celotne vrste pa je botrovalo krčenje gozdov in nebrzdani divji lov. V divjini so živali odrezane od možnih partnerjev, ko pa v naravnem okolju nanje le naletijo, so velikokrat prestare za paritev.

V Maleziji so sumatrske nosoroge poskušali pariti dvakrat, program ploditve živali v jetništvu pa so zagnali leta 1983. Vsa dosedanja prizadevanja so bila neuspešna, a obstaja žarek upanje.

Leta 2001 so namreč v cincinnatijskem živalskem vrtu v ameriški zvezni državi Ohio v ujetništvu prvič uspešno sparili nosoroga in nosoroginjo. Samica je povrgla zdravega mladiča. Prvemu mladiču sta sledila v naslednjih letih še dva, kljub temu pa je cincinnatijski živalski vrt edini na svetu, kjer so uspeli vzrediti nov zarod sumatrskih nosorogov, rojenih v ujetništvu.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

godfatherr
23. 01. 2012 12.31
+1
A kdo ve zakaj so rogovi nosorogov tako uporabni? In kot kaže so divji lovci sami sebi največja škoda, ker pobijejo vse kar jim prinaša dobiček.
Varstvo Medo Pu
23. 01. 2012 11.36
-1
saj bomo tudi mi izumrli.
bozicek_
23. 01. 2012 11.16
+6
ni osneževanje krivo. ampak požrešni človek.
zigoollo
23. 01. 2012 00.27
+8
zanimivo je da se velika večina ljudi zaveda napak človeka ki jih počne pa se nič ne okrene oz nič ne ukrenemo... Samo govorimo ne bi ono ne bi se smelo to... Ljudje pa še kar mučijo živali jih pobijajo brez razloga, onesnažujejo ozračje a ko spremljam tukajpogovore je velika večina rekel bi celo 99 % ljudi proti uničevanju sveta ukrene se pa nič ne :(
24UBRISAN
23. 01. 2012 08.15
+2
Samo poglej si prebivalce Velenja; ker imajo takorekoč zastonj ogrevanje, navijajo za nov blok TE, čeprav vedo, da svinjsko onesnažuje Zemljo...
Prekmurje Slovenija
22. 01. 2012 20.55
+5
Naj jo pustijo, ni nobenih šans da bi preživeli. Ne bodo preživele niti živali ki jih je sedaj še tisoče. Vse bolj je onesnaženo ozračje pa klima se spre,minja. ...Marsikaj se bo spremenilo v naslednjih 100 letih
izola1
22. 01. 2012 18.11
+33
žalost in še enkrat žalost...kako se ima človek za Boga
pehtateta
23. 01. 2012 10.04
+1
joj, kako se strinjam. To se dogaja vse od trenutka, ko se človek postavlja nad Boga. Tega je pa nastalo ogromno, preveč, zato so polsedice pred nami. Znanost rešuje, kar je zagrešila.
LovecNaKomuniste
22. 01. 2012 15.03
+13
Zakaj jih ne oplodijo umetno?
vicki
22. 01. 2012 19.26
+14
če nosoroginja ne proizvaja jajčec, je ne morejo oploditi.
billie_jean
22. 01. 2012 10.08
+62
Človek s svojo aroganco dela nepopravljive napake!
jamaican
22. 01. 2012 09.13
+56