S tem je po ocenah opazovalcev razkrila svoj strah, da bi lahko grenki spomini na obdobje njegove vladavine sprožili val nezadovoljstva v državi. V prestolnici Peking oblasti niso organizirale niti ene žalne slovesnosti v spomin na moža, ki je leta 1949 ustanovil ljudsko republiko, državna televizija njegove smrti danes ne omenja, podobno pa so ravnali tudi državni časniki.
Dnevnik Beijing Daily je danes poročal o neuradnem spominskem koncertu, s katerim so Maovo smrt obeležili v petek zvečer v Veliki narodni dvorani - najbolj priznanem političnem poslopju na Kitajskem, v katerem potekajo letna zasedanja vsekitajskega ljudskega kongresa, pogosto pa ga tudi oddajo za zasebne prireditve. V največjih časopisih v Pekingu sicer ni bilo mogoče najti uvodnika ali retrospektive, ki bi govoril o kitajskem voditelju, ki je umrl 9. septembra 1976.
Kljub temu pa se je pred mavzolejem na Trgu nebeškega miru v Pekingu, v katerem leži steklena krsta z Maovim balzamiranim truplom, danes zbralo na tisoče nostalgičnih Kitajcev. Tudi v njegovem rojstnem kraju Shaoshan v provinci Hunan na jugu države je muzej, posvečen spominu na nekdanjega voditelja, danes obiskalo od 6000 do 8000 ljudi, skoraj dvakrat več kot običajno ob koncu tedna.
Kljub napakam v času njegove vladavine - med "velikim skokom naprej", ki ga je sprožil leta 1958 s ciljem hitre preobrazbe Kitajske iz agrarne v industrijsko družbo, je od lakote umrlo do 30 milijonov ljudi, med kulturno revolucijo v drugi polovici 60. let pa je bilo v bojih za vzpostavitev brezrazredne družbe ubitih do dva milijona ljudi - Mao za številne Kitajce ostaja "veliki voditelj", ki je svoj narod rešil revščine in kolonizacije. Za njegovo vladavino so še posebej nostalgični tisti, ki so jih naraščajoče razlike med bogatimi in revnimi v tržno usmerjeni Kitajski najbolj prizadele.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.