'Pri človeštvu je tako, da se odzove, ko dobi močan signal, kaj je treba storiti'

Ameriški predsednik Barack Obama je na novinarski konferenci ob robu podnebnega vrha v Parizu poudaril, da so podnebne spremembe "gospodarski in varnostni imperativ, s katerim se moramo spopasti".

Če se bo segrevanje ozračja nadaljevalo, "bomo kmalu morali vse več gospodarskih in vojaških virov nameniti za prilagajanje posledicam spreminjanja planeta namesto za nove priložnosti za ljudi".

Podnebne spremembe so po njegovem mnenju ogromna težava, "generacijska težava". Vseeno pa ameriški predsednik ostaja optimističen: "Kljub vsemu temu je moje glavno sporočilo, da dejansko verjamem v uspeh."

Predlagal je, da bi na ogljik postavili ceno, kar bi bila ena temeljnih spodbud za prehod k obnovljivim virom energije, ter pripravilo podjetja k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. "Če mu postavimo ceno, se bo temu prilagodil celoten trg," je dejal.

Kot je še dodal, želijo v Parizu doseči dogovor, ki bo državam v razvoju omogočal sredstva za izogibanje "umazanemu razvoju" ter državam, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, sredstva za prilagajanje.

Sporazum mora vsebovati tudi dogovor o rednih in transparentnih pregledih napredka. "Verjamem, da bomo s tem raziskovalcem, znanstvenikom, podjetnikom in skladom tveganega kapitala poslali dobro sporočilo in začeli cilje dosegati pred pričakovanji." "Lahko smo še bolj ambiciozni. Pri človeštvu je tako, da se odzove, ko dobi močan signal, kaj je treba storiti," je še dodal Obama.

Sicer se zaveda, da je pri okolju težko doseči politični premik, še posebej v njegovi domovini, kjer precej republikancev nasprotuje znanstvenim ugotovitvam o tveganjih zaradi izpustov ogljika. Med drugim je težava tudi v tem, da ljudje tega ne občutijo neposredno in takoj.

Sveže milijarde evrov za afriške države obljubili tako Francija kot Nemčija

Po dnevu voditeljev, ki so pognali kolesje globalne podnebne konference, so se v Parizu danes nadaljevala tehnična pogajanja v okviru začasne delovne skupine ADP. Ta je zadolžena za pripravo osnutka sporazuma, za kar ima čas do sobote dopoldan, ko bodo na plenarnem zasedanju predali rezultat v nadaljnjo presojo in pogajanja predsedstvu konference.

Prihodnji teden bodo nato doseženo pretresli ministri, končni sporazum pa naj bi bil na mizi do 11. decembra, so pojasnili na slovenskem okoljskem ministrstvu. Dneva voditeljev se je v Parizu udeležil premier Miro Cerar, v drugem tednu pa bo Slovenijo tam zastopala ministrica za okolje Irena Majcen.

Eno ključnih vprašanj na podnebni konferenci je vprašanje denarja. Razvite države so namreč obljubile, da bodo do leta 2020 letno zbrale 100 milijard dolarjev za pomoč državam v razvoju pri uvajanju čistih tehnologij in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju zahtevajo, da se jasno pove, kdo bo prispeval koliko.

Francija je danes sporočila, da bo za krepitev rabe obnovljivih virov energije v Afriki do leta 2020 namenila dve milijardi dolarjev. Investicije je po srečanju z voditelji 12 afriških držav napovedal francoski predsednik Francois Hollande. Omenjena vsota pomeni podvojitev prispevka Francije v zadnjih petih letih. "Francija želi služiti za zgled," je povedal Hollande. "Svet ima ekološki dolg do afriške celine."

Nemško ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj je prav tako sporočilo, da bo prispevalo tri milijarde evrov k omenjenemu projektu. "Afrika cilja na 10 gigavatov zmogljivosti, od česar bomo mi bomo lahko financirali dva gigavata," je povedala predstavnica Berlina Ingrid Hoven. "To pomeni sodobno, čisto energijo za 25 milijonov ljudi." Nemčija je sicer napovedala, da bo podvojila svojo podnebno pomoč državam v razvoju na štiri milijarde evrov letno.