Bomo postali država, ki posameznikom omogoča prostovoljno končanje življenja?

"Ta zakon ima kot pogoj fiziološko trpljenje, se pravi napredovano kronično bolezen brez videza izboljšanja, nikakor pa ne osebe, ki imajo kronične akutne psihične motnje. Izrecno je prepovedano nuditi taki osebi pomoč po tem zakonu," je povedal avtor predloga zakona in član društva Srebrna nit Andrej Pleterski. 

Za tako končanje svoje poti se je odločila tudi Alenka Čurin Janžekovič. Po dolgi borbi za pravico do dostojne smrti in po dolgi borbi z neozdravljivo boleznijo, ki ji je povzročala razkrajanje kosti, sklepov in hrustanca ter s tem hude bolečine, je z evtanazijo umrla 13. marca ob 12:05 v švicarskem sanatoriju. Odločitvi je botrovalo napredovanje bolezni.

Predlog zakona so se nato v društvu Srebrna nit odločili popraviti, in sicer da niso zdravniki ali kdo drug tisti, ki bi vnesli smrtonosno učinkovino v bolnikovo telo, ampak bolnik sam. Predlog zakona se tako ne imenuje več Zakon o evtanaziji, ampak Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. 

Predlagatelji zakona menijo, da ta daje možnost vsakomur. "Ob koncu svojega življenja, ko trpeče umira, naredi samousmrtitev. Samo v resnično izjemnem primeru, da tega ne bi mogel izvesti, se lahko glede na njegovo predhodno voljo izvede evtanazija. V vseh drugih primerih pa naredi to pacient sam," pojasnjuje Pleterski. 

Družinski zdravniki bi kot lečeči zdravniki pacienta po sedanjem predlogu sodelovali pri postopku, a ne bi bili tisti, ki bi odločali o končanju življenja. Po izraženi volji pacienta in vlogi, overjeni pri notarju, bi o zahtevku pacienta odločala komisija, ki imenuje neodvisnega zdravnika in psihiatra, ki pregledata pacienta in poročata komisiji. Komisija potem odloča o postopku, bila pa bi v stalni zasedbi.  

"V tej komisiji bodo zdravniki, pravniki, humanisti in diplomirana medicinska sestra. Komisija bo skrbela za sprotni nadzor in celoten postopek, kar je še ena dodatna varovalka pred zlorabami. Drugi zakoni po svetu tega nimajo. " 

Družinska zdravnica Marija Petek Šter vidi sedanji predlog kot nadgradnjo preteklega, saj imajo z novim predlogom zdravniki možnost ugovora vesti, poleg tega pa o končanju življenja ne odločajo oni, ampak komisija.  

"Močno upam, da bo takih primerov, kjer se bodo morali posluževati takega skrajnega ukrepa, izjemno malo. Verjetno bodo. Verjetno posamezniki s trpljenjem in življenjem, ki ga ne morejo sprejeti. To so izkušnje tudi iz tujine. Potrebno pa bo še nekaj usklajevanja in debate, da bomo prišli do rešitve, ki bo za slovensko okolje najbolj primerna," je povedala Petek Šterova. 

Varovalke v predlogu zakona pozdravlja tudi zato, ker so družinski zdravniki vpleteni, ampak niso tisti, ki odločajo. "Verjamem, da se imamo kot osebni zdravnik z bolnikom priložnost odkrito pogovoriti, da zaznamo morebitne pritiske okolice, ki bi bolnika spravljale v situacijo, da zaprosi za tak skrajen ukrep," dodaja Petek Šterova. 

Po primerjalnih izračunih bi se v Sloveniji za to odločilo okoli 30 oseb na leto. Zakon pa je v prvih petih urah dobil 368 podpisov podpore. Zbirali jih bodo do 24. junija.