Da bo sporočilo vrha kandidatkam, katerih voditelji se bodo petnajsterici v soboto pridružili na delovnem kosilu, pozitivno, je bil prepričan tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi.
V širitvi na noben način ne sme priti do zamud, pa je poudaril danski premier Anders Fogh Rasmussen, čigar država bo v drugi polovici leta predsedovala uniji. Članice je zato pozval, naj se zavežejo, da bodo do novembra dosegle dogovor o osrednjem vprašanju pogajanj o kmetijstvu, neposrednih plačilih za bodoče članice. Če dotlej dogovor ne bo sklenjen, bo pristopna pogajanja praktično nemogoče skleniti po zastavljenem načrtu, je dejal Rasmussen.
Za takšno zavezo si prizadeva tudi zdaj še aktualno špansko predsedstvo unije, ki si dogovor želi do oktobrskega vrha EU v Bruslju. Ker pa je malo verjetno, da bodo vse države pristale na ta rok - Nemčija in Švedska imata septembra volitve -, se čedalje pogosteje omenja možnost, da bi bil oktobrski vrh preložen na november.
Sicer pa vrsta vprašanj po današnjem prvem dnevu srečanja še ostaja odprtih. Voditelji niso dosegli končnega dogovora o reformi ministrskega sveta, čeprav imajo na mizah zdaj že kompromisni španski predlog, ki odpravlja najbolj sporne ideje za reformo. Več predlogov za spremembe pa so šefi vlad podprli - med drugim znižanje števila svetov s 16 na deset ter krčenje dnevnega reda vrhunskih srečanj. Prav tako voditeljem ni uspelo oblikovati rešitve za Kaliningrad, rusko enklavo ob Baltskem morju, ki bo z vstopom Poljske in Litve v unijo popolnoma obkrožena z ozemljem petnajsterice.
Nobenega napredka pa vrh za zdaj ni prinesel pri iskanju dogovora o avtomatičnem dostopu do zmogljivosti zveze NATO, ki je nujen pogoj za dokončno oblikovanje evropske obrambe oziroma vzpostavitev sil za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Sprejem dogovora blokira Grčija, ker zanjo niso sprejemljiva splošna zagotovila, pod katerimi je na sporazum po več kot dveletni blokadi pristala Turčija, in sicer, da skupne sile v turškem interesnem območju okrog Cipra in v Egejskem morju ne bodo posredovale. Če EU dogovora ne bo dosegla, to vzpostavljanje evropske obrambe lahko resno ogrozi.
Nagovor predsednika Evropskega parlamenta
Vrh EU v Sevilli se je začel s tradicionalnim nagovorom predsednika Evropskega parlamenta Patom Coxom. Cox je v uvodnem nagovoru voditelje Evropske unije posvaril pred morebitno zamudo v širitvenem procesu. Države kandidatke so dosegle mejo svoje "raztegljivosti", zato jih ne smemo razočarati, je poudaril Cox. "Z odlaganjem ne bo rešen noben problem in nič ne bo enostavneje," je dodal predsednik parlamenta in vrh pozval, naj se zaveže k spoštovanju zastavljenega časovnega načrta za širitev.
Cox je tudi poudaril, da je treba čimprej najti rešitev za osrednje vprašanje o pristopnih pogajanjih v kmetijstvu, neposrednih plačilih za bodoče članice. Krajši odlog vprašanja se mu sicer ni zdel problematičen: "Kratek odmor za razmislek je lahko koristen. Poleg tega vprašanje ne sme biti tema predvolilnih kampanj v državah, ki imajo jeseni volitve. Po njih bo dogovor lažje doseči."
Toda že čimprej prihodnjo pomlad želi parlament dati tudi svoj pristanek pristopnim pogodbam za nove članice, je dejal Cox. Ob tem je ponovil še napoved, da bo Evropski parlament novembra pripravil izredno plenarno zasedanje o širitvi, na katero bodo povabljeni tako predstavniki kandidatk kot tudi danskega predsedstva in Evropske komisije.
V svojem nagovoru pa se je Cox dotaknil tudi drugih tem vrha, med drugim deklaracije o nevtralnosti, ki naj bi jo za spodbudo ratifikaciji pogodbe iz Nice voditelji sprejeli na zahtevo Irske. Deklaracija bo pozitiven prispevek, a zdaj je tudi čas, ko mora Evropa Irski dati prostor za razpravo, je dejal. Podprl je tudi načrtovane reforme unije, ki ne terjajo sprememb pogodbe o EU, ter izrazil namero, da se v medinstitucionalne pogovore vključi tudi parlament
Postavljeni temelji skupni imigracijski in azilni politiki
Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Sevilli postavili temelje skupni imigracijski in azilni politiki ter v tem okviru še posebej ukrepom za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Kot ključno so pri tem izpostavili sodelovanje s tistimi tretjimi državami, ki so glavni vir nezakonitih prebežnikov v Evropo. To naj bi temeljilo na pomoči in finančni podpori tem večinoma manj razvitimi državam ter na skupnem boju proti nezakonitim imigracijam. Če pa te države na sodelovanje ne bodo pripravljene, si bo unija pridržala pravico "preučiti posledice", je napovedal španski zunanji minister Josep Pique.
Imigracijska politika bo s tem postala del zunanje politike unije, je tudi poudaril Pique. Sicer pa po njegovih besedah o problemu obvladovanja migracijskih tokov po svetu niso govorili, ker čas še ni zrel. Strinjali pa so se, da je treba čimprej začeti uresničevati že pripravljene konkretne ukrepe za boj proti nezakonitemu priseljevanju, kot so sistematično sklepanje sporazumov o vračanju s tretjimi državami, zbiranje podatkov o vizah in zajezitev tihotapljenja ljudi.
Natančnih rokov Pique tudi ni napovedal, pojasnil pa je, da bodo dorečeni že v soboto. Takrat naj bi bil sprejet tudi dogovor o rokih za sprejem druge zakonske podlage za imigracijsko in azilno politiko, kot so pravilnik o podeljevanju statusa begunca, nadgradnja sporazuma o merilih za določanje, katera država je pristojna za odločanje o dodatnih prošnjah za azil, ter ukrepi za dolgotrajnejšo integracijo imigrantov. O ukrepih, ki še niso dorečeni, bo Evropska komisija še pripravila finančno oceno, je pojasnil Španec.
S takšnim okvirnim dogovorom, ki naj bi ga ob sprejemu sklepov v soboto voditelji tudi uradno potrdili, se je petnajsterica odločila za nekoliko milejše ukrepe v boju proti nezakonitemu priseljevanju, problemu, ki v zadnjem času zelo skrbi državljane unije in ki so ga za pridobivanje podpore močno izkoristile skrajno desničarske stranke. Predsedujoča Španija in Velika Britanija sta se namreč zavzemali, da bi petnajsterica v primeru nesodelovanja proti tretjim državam uvedla sankcije, kot je umik pomoči ali v skrajnem primeru razveljavitev sporazuma o sodelovanju ali pridružitvi. Več držav na čelu s Francijo in Švedsko je temu nasprotovalo in trdilo, da bi bilo takšno povezovanje kontraproduktivno.
Predstavniki petnajsterice pa niso dosegli dogovora o oblikovanju skupnih mejnih policijskih enot, ki bi v bodoče varovale zunanje meje petnajsterice. Nekatere države temu nasprotujejo in vztrajajo, da področje sodi v nacionalno pristojnost, druge pa to zagovarjajo, je dejal Pique.
Sicer pa je španski zunanji minister še poudaril, da Evropa okrog sebe ne želi graditi trdnjave. Kot je znano, vsako leto v EU pride blizu 700.000 priseljencev z dovoljenjem, poleg tega pa tudi približno pol milijona nezakonitih prebežnikov.
EU podprla nevtralnost Irske
Voditelji EU so s potrditvijo izjave o vojaški nevtralnosti Irske državo dodatno spodbudili k ratifikaciji pogodbe iz Nice, s katero se je leta 2000 pripravila na širitev z 12 novimi članicami. EU je le potrdila deklaracijo o nevtralnosti, ki jo je pripravila Irska sama. V njej Dublin potrjuje, da irsko sodelovanje v skupni evropski zunanji varnostni politiki ne ogroža tradicionalne vojaške nevtralnosti države, prav tako tudi sodelovanje v skupni varnostni in obrambni politiki ne določa nacionalnega značaja varnostno-obrambnih politik. Skladno s politiko nevtralnosti Irske ne zavezuje nobeno določilo o vzajemni obrambi, Irska pa tudi ne sodeluje v načrtih za razvoj evropske vojske, je v izjavi poudarila irska vlada. Irski premier Bertie Ahern je ob tem izrazil zadovoljstvo, hkrati pa tudi odločenost storiti vse, da bo drugi irski referendum o pogodbi uspel.
EU je potrdila, da pogodba iz Nice na noben način ne ogroža tradicionalne irske politike nevtralnosti. To mnenje delijo vse članice unije, skladno pa je tudi s prepričanjem irske vlade o ratifikaciji pogodbe, je poudaril Ahern. Pogodba o sicer EU določa, da vsaka odločitev unije o skupni obrambi zahteva soglasje vseh članic, sprejeta pa mora biti skladno z njihovimi ustavnimi določili. Irska se je zavezala, da bo o vsaki odločitvi, ki bi terjala odstop od politike nevtralnosti, sklicala referendum, vsakršno sodelovanje irskih obrambnih sil v mednarodnih misijah pa terja potrditev Združenih narodov, irske vlade in parlamenta. Uveljavitev pogodbe iz Nice teh navedb ne bo spremenila, je še poudarjeno v deklaraciji, ki bo v primeru irske ratifikacije pogodbe iz Nice dodana k njenim ratifikacijskim dokumentom.
Z lastno izjavo pa je unija vsa irska stališča vzela na znanje ter jih podprla, ob tem pa poudarila, da jih uveljavitev pogodbe iz Nice na noben način ne bo spremenila. Irska bo, tako kot druge članice, po uveljavitvi pogodbe iz Nice ohranila pravico do suverenega odločanja o sodelovanju v katerikoli operaciji v okviru evropske varnostne in obrambne politike.
Sicer irska vlada natančnega datuma drugega referenduma še ni določila, predvidoma pa ga bo pripravila konec oktobra ali v začetku novembra. Pogodbo iz Nice - enim od pogojev za izvedbo širitve - mora petnajsterica sicer skladno z lastnimi zavezami ratificirati do konca letošnjega leta, tako da bo v veljavo stopila v letu 2003. Doslej je nista potrdili le še dve državi - Belgija, kjer notranja ureditev države terja njeno ratifikacijo kar v treh parlamentih, ter Irska. Irska je kot edina članica o njem sklicala referendum, na katerem pa so pred letom dni Irci pogodbo zavrnili. Osrednji argument nasprotnikov pogodbe je bilo prav prepričanje, da je z njo ogrožena vojaška nevtralnost države.
