Tujina

Pričakujejo množične proteste

Washington, 23. 09. 2005 17.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Finančni ministri najrazvitejših in najrevnejših držav se v ameriški prestolnici pogajajo o odpisu dolgov.

Finančni ministri in guvernerji držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke se zbirajo v ameriški prestolnici Washington, kjer se začenja redno jesensko letno srečanje obeh mednarodnih finančnih ustanov. Od leta 2002 naprej so takšna srečanja krajša in manj razkošna, saj ugledne goste v zadnjih letih oblegajo demonstranti, ki bi jih naj bilo precej tudi tokrat, saj bodo v Washingtonu hkrati potekale velike mirovniške demonstracije proti iraški vojni.

Barakarsko naselje v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu, ki je nastalo v neposredni bližini mestnega središča: Argentinska vlada je objavila, da tri leta po gospodarskem zlomu države kar 38, 5 odstotka prebivalcev živi v revščini.
Barakarsko naselje v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu, ki je nastalo v neposredni bližini mestnega središča: Argentinska vlada je objavila, da tri leta po gospodarskem zlomu države kar 38, 5 odstotka prebivalcev živi v revščini. FOTO: Reuters
Trgovinski predstavniki Evropske unije, ZDA, Indije in Brazilije so se v Ženevi skušali dogovoriti o najkočljivejših odprtih vprašanjih v zvezi z liberalizacijo svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). "V pogovorih je prišlo do določenega napredka in zbližanj stališč, vendar bo potrebnega še veliko dela," je po pogovorih dejal evropski komisar za trgovino Peter Mandelson. Med najpomembnejšimi vprašanji liberalizacije svetovne trgovine v okviru WTO je vprašanje kmetijskih subvencij razvitih držav. Skupina držav v razvoju - G20 si pod vodstvom Brazilije prizadeva, da bi imela boljši dostop do trgov industrijskih držav, hkrati pa zagovarja stališče, da bi moralo biti revnejšim državam omogočeno ohranjanje višjih lastnih uvoznih tarif.

Glavne teme bodo med drugim odpravljanje trgovinskih ovir, boj proti revščini, vpliv visokih cen nafte, spremembe v podnebju. Osrednja pozornost tokratnih srečanj v pisarnah in na ulicah pa bo namenjena odpisu dolga najrevnejšim državam.

Nevladni organizaciji Jubilee USA in Oxfam sta v izjavi za javnost opozorili na neke dokumente, ki so pricurljali v javnost in kažejo, da je prišlo glede odpisa dolga do oklevanja, kar naj bi bilo nesprejemljivo. Ob tem pa civilne organizacije tudi zahtevajo, da IMF in Svetovna banka tem državam ne postavljata pogojev, kot sta popolna privatizacija in trgovinska liberalizacija.

Tema pogovorov bo prav tako trenutno izgubljanje vpliva obeh finančnih ustanov, še posebej IMF, ki sedaj, ko so obresti na svetovnih trgih še naprej nizke, ni več najboljši vir posojil za posamezne države v razvoju. Vrednost posojil IMF je najnižja od leta 1975, Brazilija, ki skladu dolguje 15 milijard, pa je letos na primer predčasno odplačala obrok za 1,5 milijarde. Argentina še naprej zavrača zahteve IMF glede 11 milijard dolarjev vrednega dolga.

IMF za letos napoveduje solidno gospodarsko rast 4,3 odstotka, kar bi naj omogočilo priložnost za soočenje s težavami, ki bodo nastale zaradi visokih cen nafte in zaradi globalnih neravnotežij, kamor sodijo primanjkljaji v posameznih državah. Svetovna rast je sicer še vedno odvisna od ZDA in Kitajske.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA