Rusi Cipru ponudili denar v zameno za zemeljski plin. Banke ostajajo zaprte

Potem ko je ciprski parlament sinoči zavrnil mednarodno finančno pomoč, če morajo v zameno zanjo obdavčiti bančne depozite, se finančni svet danes sprašuje, kaj se bo zgodilo zdaj.

Evroskupina pravi, da se bo s Ciprom še pogajala, glavni pogoj pa ostaja. V zameno za deset milijard evrov mora Ciper sam zagotoviti 5,8 milijarde evrov. Kako, jim je v Bruslju vseeno, če se Ciprčani z obdavčitvijo prihrankov ne strinjajo. Večinoma gre za sumljivo pridobljen denar ruskih tajkunov, vloge do 20.000 evrov so bile pri zadnjem predlogu namreč izvzete iz obdavčitve.

Evropska centralna banka je Cipru obljubila, da ne bo prekinila denarnega toka, kar bi pomenilo takojšnje zrušenje ciprskega bančnega sistema. A dejstvo ostaja, da ciprske banke zaradi grške krize in lastnih slabih poslovnih odločitev nujno potrebujejo denar. Kako torej naprej?

Analitik SocGen Anatoli Annenkov meni, da obstajata dve možnosti

1. Ciper najde alternativo, s katero zbere 5,8 milijarde evrov. Rešitev je nova korekcija predloga o obdavčitvi depozitov ali v smeri nižjega davka za nižje depozite ali še višjega za vloge nad 100.000 evrov. A takšni poskusi bi najbrž doživeli novo zavrnitev. Obdavčitev nizkih depozitov bi prizadela prebivalstvo, ki krize bančnega sektorja ni povzročilo, velikih depozitov pa si ne upajo obdavčiti, ker država ne želi izgubiti statusa davčne oaze. Kot alternativa torej ostaja razprodaja dovolj velikega dela državnega premoženja, prvi na seznamu potencialnih kupcev pa so Rusi.

2. Drugi scenarij bi zahteval fleksibilnost evroskupine, ki bi morala dopustiti, da ciprski dolg preseže 120 odstotkov BDP, podobno je bilo dogovorjeno ob reševanju Grčije. V zameno za popuščanje pa bi se Ciper strinjal s strožjimi pogoji v obliki večjega nadzora nad bankami, prestrukturiranja bančnega sistema ... S tem bi se količina denarja, ki jo mora ob mednarodni pomoči zbrati Ciper, znižala na 3,3 milijarde evrov, ki bi jih bilo spet treba zbrati z dokapitalizacijo zasebnih vlagateljev ali odprodajo državnega premoženja.

Obstaja seveda še kakšna druga možnost, ki ni verjetna, meni Annenkov. Ena od njih je tudi izstop iz evroobmočja, vnovičen zagon tiskalnih strojev in vrnitev na staro valuto.

Po pomoč v Rusijo, cerkev ponuja pomoč

Ciper trenutno računa predvsem na pomoč Rusije. Le nekaj minut po tem, ko sta potrditev davka na depozite in s tem sprejetje mednarodne pomoči padla v vodo, je ciprski predsednik poklical ruskega kolega Vladimirja Putina. Pogovor je trajal približno 30 minut, predsednika pa sta se med drugim dogovorila za srečanje.

Bankrot Cipra ali njegovih bank vsekakor ni v interesu Rusov, katerih slamnata in prava podjetja ter zasebniki imajo tam spravljene milijarde bolj ali manj zakonito pridobljenega denarja.

Med drugim naj bi tam 20 milijard skrivali kar v gotovini, zaradi česar te dni na Cipru pristajajo ruska zasebna letala, ki denarja zaradi zaprtih bank ne morejo odpeljati.

Datum srečanja obeh predsednikov še ni znan, je pa v Rusiji že ciprski finančni minister.

Za zdaj naj bi bil v reševanju Cipra pripravljen sodelovati ruski energetski velikan Gazprom. S tem bi Ciper dobil prestrukturiranje starega posojila in potrebnih pet milijard evrov. V zameno za to pa zahtevajo dostop do raziskovanja zalog zemeljskega plina na otoku in seveda črpanje le-teh.

Se je pa oglasil tudi prvi mož ciprske Ortodoksne cerkve, ki je dejal, da je Cerkev več kot pripravljena pomagati zbrati denar, na razpolago naj bi dala vse svoje premoženje. Ciprska cerkev je največji lastnik zemlje na otoku, lastniške deleže ima tudi v številnih podjetjih.

Kaj se bo zgodilo, ko se bodo banke spet odprle?

Kakršne koli bodo že poteze ciprskega predsednika Nicosa Anastasiadesa, morajo biti hitre.

Vrata ciprskih bank so zaprta že zadnje tri dni, redno polnijo le bankomate. Banke bodo zaprte vse do torka, 26. marca.

Ko se bodo banke znova odprle, jim grozi, da jih bodo zasedle vrste domačih varčevalcev, ki bodo hiteli dvigovat denar in ga spravljat pod vzglavnik.

Tujci pa bodo svoj denar, ki so ga v državi spravljali zaradi nizkih obresti in ohlapnih zakonov proti pranju denarja, odnesli v druge davčne oaze.

Če želi ciprska vlada preprečiti oba scenarija, mora delovati hitro, odgovori pa morajo biti jasni. Čeprav nekateri analitiki menijo, da to sploh ni mogoče.

Že sama ideja o uvedbi dodatnih davkov v državah, ki se borijo s propadajočim bančnim sistemom, naj bi namreč nepovratno zamajala zaupanje varčevalcev. In to ne le na Cipru, kjer ljudje na uličnih protestih vzklikajo, da svojih prihrankov bankam ne bodo dali nikoli več.

So se pa danes pojavila poročila, da naj bi vlada, ko bo dovolila ponovno odprtje bank, obenem uvedla stroge pogoje in omejila višino sredstev, ki jih je mogoče dvigniti.

Raj za nepridiprave

Objokovanje usode ciprskih varčevalcev ni tako samoumevno, ko gre za tuje varčevalce, opozarjajo analitiki.

Dejstvo je, da ciprske banke desetletja veljajo za zatočišče tistih, ki sumljivo pridobljen denar skrivajo na anonimnih računih v državah, kjer ne postavljajo veliko vprašanj.

Po zaslugi takšne zakonodaje se je ciprski bančni sistem razbohotil v še pred leti neslutene razsežnosti in postal najpomembnejši gospodarski sektor v državi.

Denar na tujih računih je pogosto zaslužek od trgovanja z orožjem, drogami, tobakom in podobnim. To ni skrivnost, ampak ciprska "industrijska panoga". Celo odvetniške pisarne so se specializirale za pranje denarja in ustanavljanje podjetij – poštnih nabiralnikov.

Davek prilil olje na jezo Grkov

Dogajanje na Cipru je znova razjezilo tudi Grke. Ti so prihranke spravili na Cipru, ko so pričakovali, da se bo kaj podobnega zgodilo v obubožani Grčiji.

Med drugim so mediji objavili zgodbo Grkinje, ki je brezposelna in v Grčiji prejema socialno pomoč, konec tedna pa je nameravala izprazniti družinski račun na Cipru, na katerem naj bi bilo okoli 350.000 evrov. Ne strinja se, da bi delček v zameno za delnice pobrala ciprska država, a je, kot mnogi drugi, tudi ona ostala pred zaprtimi vrati banke.