Skrivališče Sadamovega polbrata so ameriškim vojakom razkrili Iračani. "Potem ko smo prejeli namig o njegovi prisotnosti, so zgodaj zjutraj specialne enote ob pomoči marincev ujele Barzana," je v Katarju povedal general Vincent Brooks. Med operacijo ni bil nihče ubit ali ranjen.
Barzan je bil šef iraških obveščevalcev v letih od 1988 do 1997 in je bil na ameriškem seznamu 55-ih najbolj iskanih pripadnikov iraškega režima. Je eden od polbratov Sadama Huseina in drugi, ki so ga ujeli. Sile koalicije so že v nedeljo sporočile, da so prijele Vatbana Ibrahima Hasana Al Tikritija, nekdanjega notranjega ministra. Tretji polbrat Sadama Huseina, Sabavi Ibrahim Hasan Al Tikriti, pa naj bi se zatekel v Sirijo.
Umirjanje razmer v Bagdadu
Medtem se razmere v Bagdadu počasi umirjajo, nekateri trgovci so odprli trgovine in stojnice s hrano. Več mestnih četrti je danes dobilo vodo. Vodja uprave v Bagdadu pa je sporočil, da so ameriške sile v podzemnih celicah v predmestju iraške prestolnice odkrile 25 političnih zapornikov, v bližini Kirkuka, na območju kjer živijo Kurdi, pa množično grobišče. Pet množičnih grobišč s še neznanim številom trupel so našli tudi jugozahodno od Basre.
Razmere v Mosulu na severu Iraka medtem ostajajo negotove. V sredinem incidentu med koalicijskimi silami in iraškimi policisti so ameriški marinci streljali na Iračane, pri tem pa so bili ubiti najmanj štirje ljudje, osem je bilo ranjenih.
Nemiri med razdeljevanjem hrane
Ameriški marinci so morali včeraj dvakrat posredovati v Tikritu in pomiriti sprte strani, potem ko so izbruhnili spopadi med privrženci iraškega predsednika Sadama Huseina in njihovimi nasprotniki iz drugih skupin. Nemiri so izbruhnili, ko so prebivalci oddaljenih vasi prišli do skladišč s hrano. Prvi incident je izbruhnil, ko je osem privržencev Sadama Huseina s palicami napadlo tri moške, ki so prevzemali riž, sladkor in mleko. V drugem incidentu pa je deset ljudi napadlo dva moška, je danes povedal predstavnik ameriških marincev, podpolkovnik Freddie Blish.
Vodja opozicije v Bagdadu
V iraško prestolnico je kot prvi med vodilnimi predstavniki dosedanje iraške opozicije v izgnanstvu prispel Ahmed Šalabi. Proameriški politik je po strmoglavljenju iraške monarhije leta 1958 prvič v Bagdadu, kjer bo sodeloval pri vzpostavljanju novih državnih in civilnih ustanov.
Šalabi bo v Bagdadu odprl urad, ki bo skrbel za uvedbo demokratičnih institucij in ustanov civilne družbe. Šalabi namerava ostati v Bagdadu in svojo dejavnost usklajevati z ameriškim generalom D. Jay Garnerjem, ki vodi civilno upravo za obnovo Iraka. Vodja opozicije naj bi se kmalu sestal z voditelji štirih političnih skupin v Bagdadu, s katerimi bi ustanovili iraški svet za vodenje države. Med njimi so predstavniki verskih skupin iraških šiitov, ki jih je zatiral Sadamov režim, ter zastopniki kurdske manjšine.
Specialci na domu "gospe Antraks"
Ameriške specialne enote so v Bagdadu vdrle v dom iraške mikrobiologinje Rihab Tahe, znane kot "Gospa Antraks" in "dr. Germ", ki je vodila tajni iraški biološki laboratorij, kjer so proizvajali antraks. Približno 40 marincev je z njenega doma med drugim odneslo več škatel dokumentov. Taha je soproga nekdanjega iraškega ministra za nafto, generala Amerja Mohamed Rašida. Zaenkrat ni znano, kje se par nahaja.
Avstralija bo do konca maja umaknila polovico vojakov
Avstralija namerava do konca maja iz Iraka in z območja Perzijskega zaliva umakniti polovico od svojih 2000 vojakov. Avstralski premier John Howard je pojasnil, da po padcu Bagdada sile koalicije ne potrebujejo več avstralskih bojnih sil, bojnih letal in pripadnikov posebnih enot. Preostali vojaki bodo v povojnem Iraku pomagali na specifičnih področjih, kot so zračni promet ali iskanje orožja za množično uničevanje.
Avstralija je v vojni proti Iraku sodelovala s tremi ladjami, 150 pripadniki posebnih letalskih enot, 14 bojnimi letali FA-18 hornet, bojnimi helikopterji, transportnimi letali in letali za pomorski nadzor - skupaj z 2000 vojaki. Avstralske sile v bojih niso utrpele izgub.
