Jemenske tajne službe so po navedbah ameriške televizije CNN aretirale najmanj pet domnevnih pripadnikov teroristične mreže Al Kaide. V oboroženem spopadu na severu jemenske prestolnice Sanaa naj bi bila dva od njih tudi ranjena. Pri tem naj bi bila ranjena tudi dva policista. Identiteta aretiranih zaenkrat še ni znana.
Po prvih podatkih je do spopada prišlo, ko je policija poskušala vdreti v stanovanjski blok v severnem predmestju jemenske prestolnice, v kateri naj bi se skrivali domnevni teroristi, in ustrelila dva od njih. Skrajneži so na napad odgovorili in ranili dva pripadnika varnostnih sil.
Po besedah vladnih predstavnikov jemenske oblasti nadaljujejo s preiskavo področja. V Jemnu, ki se skuša otresti kritik, da je teroristično pribežališče, je trenutno zaprtih 85 posameznikov, ki jih sumijo povezanosti s teroristično skupino Al Kaida. Amnesty International (AI) pa oblasti v Sani obtožuje hudih kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo me kampanjo proti Al Kaidi v Jemnu. AI trdi, da je priprtih več tisoč ljudi, med njimi tudi otroci, akademiki ter novinarji. Jemenski parlament se je že odločil za ustanovitev posebne komisije.
V sredo so sicer v javnost prišli načrti ameriške vojske, ki naj bi nameravala v Jemen poslati posebne enote, da bi pregnale borce Al Kaide iz jemenskih provinc Marib in Hadramaut. Jemenske tajne službe namreč v preteklih mesecih niso uspele ujeti številnih teroristov, med njimi tudi vodjo terorističnega napada na ameriški rušilec USS-Cole v jemenskem pristanišču Aden, v katerem je bilo pred dvema letoma ubitih 17 pripadnikov ameriške mornarice. Ameriške posebne enote naj bi se na neki ladji pred obalo Džibutija že pripravljale na operacijo v Jemnu, kar pa jemenske oblasti odločno zanikajo, pravijo, da bodo na njihovem ozemlju delovale le njihove enote.
Preiskava varnostnih služb se nadaljuje
Člani skupnega obveščevalnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa in senata, so v petek slišali nove dokaze o neučinkovitem delu varnostno-obveščevalnih agencij, natančneje Zveznega preiskovalnega urada (FBI) in Centralne obveščevalne agencije (CIA).
Neimenovani agent FBI je za zaslonom, za katerim ga niso videli niti člani posebnega začasnega skupnega odbora, dejal, da je od centrale v Washingtonu, 13 dni pred 11. septembrom 2001, zahteval pooblastila za iskanje enega od teroristov, ki je kasneje sodeloval v ugrabitvi letala, ki je strmoglavilo na Pentagon. Newyorški agent FBI je dobil odgovor, da Halida al Midara ne more iskati, ker ni pod kriminalno preiskavo in ker med FBI in CIA obstaja zid. Agent FBI je bil razočaran nad odgovorom iz Washingtona in je odpisal, da bo nekega dne nekdo umrl in da javnost ne bo razumela, zakaj niso bili bolj učinkoviti.
FBI naj bi imel podatke, da so Halida al Midara in Navaza al Hazmija videli na sestanku Al Kaide v Maleziji leta 2000, kljub temu pa sta brez težav živela v ZDA celo pod svojim pravim imenom. State Department ju je komaj 23. avgusta lani dal na seznam oseb, na katere je treba posebej paziti, vendar pa newyorški agent tudi po tem ni dobil dovoljenja za iskanje al Midara. Na al Midara in al Hazmija naj bi postali pozorni šele po oktobru leta 2000, ko so v jemenskem pristanišču teroristi napadli ameriški rušilec Cole. Preiskavo je prevzel FBI, vendar pa od agencije CIA ni dobil informacij zaradi ameriškega zakona, ki je prepovedoval posredovanje obveščevalnih informacij iz tujine za kriminalne preiskave urada FBI.
Do kakšnih zaključko bo prišel odbor?
Skupni odbor se je doslej seznanil z več primeri pomanjkljivega sodelovanja med agencijama, direktorica preiskovalnega osebja odbora Eleanor Hill pa je dejala, da sta agenciji lansko poletje prejeli skupaj dvanajst opozoril, da se pripravlja napad z letali. Po njenih besedah posamična opozorila morda niso zadosten razlog za ukrepanje, vendar pa jih ni nihče znal povezati in si ustvariti slike o grožnji, ki se je kasneje udejanila.
Doslej je znano, da centrala FBI ni upoštevala opozoril agentke iz Minnesote glede Zakarijusa Musauija, ker naj bi si prizadeval sodelovati v napadih 11. septembra kot 20. udeleženec. Centrala FBI prav tako ni upoštevala opozoril agenta iz Phoenixa, ki je menil, da bi bilo dobro prevetriti zasebne pilotske šole, ker se po njegovih informacijah tam šolajo tudi morebitni teroristi.
Kongres je kmalu po 11. septembru 2001 to zakonsko določilo spremenil. Po mnenju administracije zato krivdo ne nosijo izključno vladni agenti, ampak tudi kongres, ki je z zakoni omejeval sodelovanje med agencijami. Ameriški predsednik George Bush pa je medtem v petek presenetljivo umaknil nasprotovanje ustanovitvi posebne preiskovalne komisije, ki bi se dodatno poglobila v raziskovanje tega, kaj je kdo vedel pred 11. septembrom, med drugim tudi Bela hiša.