"Nasprotujem temu, da haaško sodišče sojenje spreminja v politični proces proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku, pa tudi temu, da se v Haagu sodi srbskemu ljudstvu," je poudaril Primakov. Ob tem je dodal, da nima namena braniti Miloševića, da pa se zavzema za resnico. Pravici naj bi bilo po Primakovovem mnenju zadoščeno, če bodo ugotovili, kakšna je bila Miloševićeva vloga v Daytonu, kjer je nekdanji predsednik ZRJ "prispeval k normalizaciji stanja na območju nekdanje Jugoslavije". Primakov je še poudaril, da "nikakor ne bi želel, da se Miloševiću pripiše odgovornost za vse, kar se je dogajalo na Kosovu, kajti to ne bi bilo prav".
Primakov, ki je sedaj poslanec ruskega parlamenta in predsednik ruske trgovinske zbornice, je spregovoril tudi o prihodnosti odnosov med Srbijo in Črno goro. Menil je, da razpad sedanje jugoslovanske federacije ne bi bil v interesu ne ZRJ in ne miru v svetu. Sedaj je pomembno, da se vsi udeleženci postopka preoblikovanja odnosov v ZRJ strinjajo s tem, da mora dobiti Črna gora zadostno stopnjo svobode in suverenosti, ?to pa je mogoče le v okviru skupne države?. Glede vprašanja Kosova pa je Primakov povedal, da bi ga bilo najlažje rešiti v okviru skupne države. ?Osebno nimam nikakršnih pomislekov glede tega, ali naj bo Kosovo v Veliki Albaniji ali v skupni državi Srbije in Črne gore ali pa samo Srbije, kajti vselej sem se zavzemal za drugo rešitev?, je še povedal nekdanji ruski premier.
Nadaljevanje sojenja Miloševiću
Jutri se bo v Haagu nadaljevalo sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, potem ko ga so zaradi počitnic prekinili 26. julija. Sodni proces pa je bil od svojega začetka 12. februarja skoraj mesec dni prekinjen zaradi slabega Miloševićevega zdravja. Mednarodna skupina zdravnikov, ki jo je najelo sodišče, je ugotovila, da ima Milošević visok krvni pritisk in resne kardiovaskularne težave.
Tožilstvo, ki je v okviru kosovske obtožnice doslej na zaslišanje privedlo 80 prič, naj bi do 13. septembra končalo s predstavitvijo dokazov za zločine v tej srbski pokrajini. Po dvotedenskem premoru, namenjenem pripravam za naslednje faze sojenja, se bo namreč predvidoma 30. septembra začela predstavitev dokazov za obtožnico za zločine, storjene na Hrvaškem in v BiH; tožilstvo bo v tej fazi sojenja nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku zaslišalo 106 prič za BiH in 71 za Hrvaško. Njihovo zaslišanje pa naj bi se končalo predvidoma do 16. maja 2003.
