Odločitev je padla, Švedska vnovič v preiskavo domnevne spolne zlorabe

Namestnica glavnega švedskega državnega tožilca Eva-Marie Persson je objavila dokončno odločitev tožilstva, da bodo znova uvedli preiskavo domnevnega spolnega napada. "Assange je bil aretiran v Veliki Britaniji, tako da so pogoji za zahtevo za njegovo izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga znova izpolnjeni, kar pa ni veljalo pred 11. aprilom," je povedala tožilka. "Prejšnja odločitev o zaključku preiskave ni temeljila na težavah, povezanih z dokazi, ampak težavah, ki so blokirale preiskavo," je še pojasnila.

Assangeov odvetnik Per Samuelsson je ob ponovnem odprtju preiskave izrazil presenečenje. "Obsojen je bil na 50 tednov zapora. Sooča se z izročitvijo zaradi razkritja resnice o vojnah v Iraku in Afganistanu. Prisiliti ga, da se osredotoči na to staro preiskavo je povsem nesmiselno," je dejal.

Avstralec se je leta 2012 na ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji zatekel ravno v izogib izročitvi Švedski, kjer so ga preiskovali zaradi obtožb posilstva. Preiskavo so leta 2017 zaključili – švedski tožilci so takrat svojo odločitev pojasnili s tem, da v času bivanja Assangea v prostorih ekvadorskega veleposlaništva preiskave ne morejo nadaljevati.

Kot je znano, soustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange vsakršne obtožbe o omenjenem primeru zavrača. Iz Wikileaksa pa so se na odločitev švedskih pravosodnih organov odzvali z besedami, da bo ponovno odprtje preiskave 47-letniku omogočilo, "da si opere ime". 

Tokrat naj bi preiskavo vnovič odprli na podlagi zahteve odvetnika domnevne žrtve, poroča britanski BBC. V skladu z aktualno švedsko zakonodajo imajo za vnovično odprtje postopka čas še do naslednjega leta, ko bo zadeva zastarala.

Dokončna odločitev sedaj sproža tudi vprašanje, katera izročitev Assangea bo imela prednost. Kot je znano, mu v ZDA očitajo zaroto z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ker naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, s čimer pa naj bi omogočil, da je v javnost leta 2010 pricurljalo pomembno vojaško in diplomatsko gradivo.

47-letnega Assangea so sicer minuli mesec po njegovi odmevni aretaciji na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu  – 11. aprila je britanska policija, potem ko mu je Ekvador odvzel azil, vdrla v prostore veleposlaništva – obtožili na 50 tednov zapora zaradi kršenja pogojev za varščino.

Ekvadorsko tožilstvo odobrilo preiskavo sobe

Po poročanju španskega časnika El Pais pa je ekvadorsko tožilstvo ameriškim oblastem odobrilo preiskavo sobe na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, v kateri je Assange bival sedem let. ZDA bodo predali tudi njegove dokumente, mobilne telefone, računalnike in nosilce podatkov.

Assangeovo sobo naj bi preiskali 20. maja, o odločitvi pa so že obvestili tudi njegovega ekvadorskega odvetnika Carlosa Povedo, kaže dokument, ki ga je pridobil španski časnik. Britansko sodišče sicer ameriško zahtevo za njegovo izročitev še obravnava. 

Kaj sledi?

Prvotna prošnja Švedske za izročitev je bila vložena v skladu z evropskim nalogom za prijetje (EWA). Ker pa je bil nalog umaknjen, se je zahteva za izročitev ZDA  uvrstila na prvo mesto. Toda namestnik švedskega direktorja javnega tožilstva je napovedal nov zahtevek za izdajo evropskega naloga za prijetje.

Če se to zgodi, bo odločitev o tem, kateri od obeh zahtevkov ima prednost, sprejel birtanski notranji minister Sajid Javid. Odločitev naj bi sprejel na podlagi tega, katero domnevno kaznivo dejanje šteje za resnejše, poroča BBC. Pričakovati je, da bo pred vodorom v računalniško omrežje ameriške administracije, imelo prednost kaznivo dejanje posilstva. To bi pomenilo, da bo Assange izročen Švedski.