Evropski parlament (EP) bo o hrvaški prošnji za članstvo v Evropski uniji razpravljal na eno od prihodnjih plenarnih sej. V osnutku svojega poročila pa je EP zapisal, da ocenjuje, da je izzive članstva v EU Hrvaška pripravljena sprejeti. Pri tem pa naj bi EP na uradni Zagreb naslovil tudi celo vrsto opozoril, med drugim za razvoj dialoga za rešitev odprtih vprašanj s Slovenijo in z Italijo, kaže poročilo, ki ga je danes v Bruslju obravnaval parlamentov odbor za zunanje zadeve. Pri tem parlament tudi opozarja Hrvaško, da mora ravnati skladno z mednarodnim pravom, jo opominja na pomen dobrososedskih odnosov ter jo poziva, naj se vzpostavljanja ekološko-ribolovne cone v Jadranu loti skozi kompromis in dialog z Italijo in Slovenijo, saj je enostranska razglasitev cone v nasprotju s prakso dialoga in posvetovanja, ki je ključnega pomena pri upravljanju s problemi s posledicami za celotno regijo in problemi, ki se dotikajo zelo občutljivih vprašanj.
Rešiti je treba tudi druga vprašanja s Slovenijo in Italijo
Hrvaško je treba spodbuditi k ohranjanju dobrih odnosov s sosedami, tudi zato, ker vprašanje morske meje s Slovenijo še vedno ni rešeno, z Italijo pa je odprto vprašanje optantov in italijanske manjšine, je tudi pojasnjeno v osnutku poročila, ki sicer, kot omenjeno, Hrvaški prinaša še celo vrsto drugih priporočil in opozoril, med drugim v zvezi z vračanjem beguncev in sodelovanjem z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine.
Obravnava osnutka poročila o hrvaški prošnji za članstvo v EU je sicer danes na odboru povzročila kar precej razprave. Pri tem se je Hrvaški v bran odločno postavila nemška poslanka Doris Pack (EPP), ki se je sicer strinjala, da prejšnja vlada Ivice Račana cone v Jadranu res ni razglasila na primeren način, a vztrajala, da sedanja vlada Ive Sanaderja njene napake že popravlja in se z vprašanjem ukvarja na primeren način, konstruktivno pa je pristopila tudi k reševanju odprtih vprašanj v odnosih s Slovenijo.
Počakati bo treba na dokaze, ali to res drži, pa je v odgovoru menil italijanski socialistični poslanec slovenskega rodu Demetrio Volcic, ki je sicer tudi odborov poročevalec za Slovenijo. Enostranski ukrepi brez posvetovanja niso primeren način ravnanja, je menil Volcic, ki je tudi spomnil, da sta Slovenija in Hrvaška leta 2001 sklenili sporazum o meji, ki pa ga je nato slednja zavrnila.
Packova ni popustila in je vztrajala, da reševanje mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ne sme postati pogoj za hrvaško približevanje v EU, temveč se mora reševati dvostransko.
Avstrija podpira Zagreb na poti v EU
Hrvaški premier Sanader se je na Dunaju sestal z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom, s katerim sta govorila predvsem o hrvaškemu vstopanju v povezavo. Sanader je ob tem poudaril, da je Zagreb odločen izpolniti vse koebenhavnske politične kriterije za vstop v unijo, Schüssel pa je opozoril, da je "treba nekaj stvari še postoriti" in dodal, da Avstrija Hrvaško podpira na njeni poti v EU.
