Čeprav ameriška vojska še ni dobila ukaza za izdelavo podrobnega načrta operacije, pa so bile Velika Britanija in druge ameriške zaveznice že obveščene, da je vojaška akcija proti Iraku neizbežna in da naj bi se začela do konca leta, še piše časnik. Po navedbah virov na britanskem obrambnem ministrstvu je ena od ključnih odločitev, ki jo bo treba sprejeti, ali naj operacijo izvedejo strukture, ki so že na območju, ali pa naj se ta začne "od začetka", z oblikovanjem sile, ki "bo šla vse do Bagdada".
Kot piše The Times, v najvišjih krogih v Pentagonu, pri ameriški obveščevalni službi CIA in drugih agencijah trenutno razmišljajo o različnih opcijah. Te med drugim zajemajo obsežno kampanjo, ki bi vključevala tri ali štiri ameriške oklepne in letalske divizije s približno 200.000 do 250.000 vojaki, obenem pa bi potekala celovita operacija bombardiranja; spremljala bi jo tudi tajna misija posebnih ameriških enot, ki bi se skušale povezati z iraško opozicijo.
Viri na britanskem obrambnem ministrstvu so sicer ocenili, da do vojaške akcije proti Iraku še ne bo prišlo tako kmalu, kajti ameriške enote v Afganistanu bodo tam delovale še nekaj mesecev, poleg tega pa so na seznamu druge faze boja proti terorizmu nekatere druge akcije. Ob tem se omenjata Somalija in Jemen, pa tudi Filipini, kjer naj bi potekale akcije proti celicam teroristične mreže Al Kaida. Na Filipinih je že nameščenih 600 ameriških vojakov za boj proti skrajni muslimanski skupini Abu Sajaf, ki naj bi bila povezana z Al Kaido Osame bin Ladna, še navaja The Times.
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v petek napovedal možnost "agresivnih" korakov v boju proti terorizmu in izrazil pričakovanje, da bodo ZDA pri tem uživale ustrezno podporo mednarodne skupnosti. "O morebitnih akcijah ne govorimo," je dejal Cheney, "toda če bodo potrebni agresivni koraki, pričakujem, da bodo deležni ustrezne podpore tako s strani ameriškega naroda kot tudi mednarodne skupnosti."
Zunanja ministra Nemčije in Španije nasprotujeta napadu
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je ZDA posvaril pred napadi na Irak in v pogovoru za nemški časnik Der Spiegel izrazil dvom v upravičenost napada na to zalivsko državo. Mednarodna koalicija proti terorizmu sama po sebi ne pomeni dovoljenja za invazijo na katerokoli državo, kaj šele pri delovanju na lastno pest, je menil Fischer, ki se v tem stališču strinja z "vsemi evropskimi zunanjimi ministri".
Španski premier in predsedujoči Evropski uniji Jose Maria Aznar pa je prav tako v pogovoru za Der Spiegel poudaril, da v boju proti terorizmu nikakor ne sme priti do razkola v mednarodni protiteroristični koaliciji. Udariti proti t. i. malopridnim državam, ki naj bi domnevno predstavljale nevarnost, ni isto kot boj proti terorizmu. Evropejce in Američane pa je pozval, naj na novo uskladijo svoje zavezništvo.
"Proti terorizmu smo v okviru naših možnosti storili, kar smo mogli," je dejal. Zdaj je za Evropejce nastopil zgodovinski trenutek, da razpravljajo o novi viziji ameriške zunanje politike. "Potrebujemo zvezo NATO in moramo okrepiti sodelovanje pri varnostnih vprašanjih, namesto da premišljujemo, kaj bi lahko storili ob robu NATO," je dejal Aznar.
